Letala CIA pristajala tudi na Portugalskem

Lizbona - Portugalski časnik Diario de Noticias v današnji izdaji piše, da je na portugalskih letališčih med junijem 2002 in julijem 2004 pristalo 34 sumljivih letal, ki naj bi jih najela ameriška obveščevalna agencija CIA za prevoz terorističnih osumljencev. Po objavi teh poročil se Portugalska glede sumljivih postankov že posvetuje z ameriškimi oblastmi, je danes povedal portugalski zunanji minister Diogo Freitas do Amaral.

Eno od letal, ki so imela postanke na Portugalskem, je novembra 2003 pristalo na azorskem otoku Santa Maria, letelo pa je v ameriško vojaško oporišče Guantanamo na Kubi. Ostala letala naj bi med drugim pristala na letališčih v mestih Porto, Lizbona, Tires in Faro, od koder so letela v Maroko, Afganistan, Alžirijo, Azerbajdžan in BiH. Po pisanju časnika je 15 letal upravljalo podjetje Richmor Aviation, ki je povezano s CIA. Uradno naj bi bila letala na komercialnih poletih, med postanki na Portugalskem pa niso bila podvržena nadzoru. Portugalska politična opozicija je od vlade že zahtevala, da pojasni poročila o teh postankih, vlada pa pravi, da ne ve za te polete.

Letala so pristajala tudi na Nizozemskem

Medtem je nizozemska vlada danes potrdila, da je prejšnji teden na amsterdamskem letališču pristalo letalo podjetja Path Corp., ki so ga pred tem povezovali s CIA. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Herman van Gelderen je povedal, da ne vedo podrobnosti, kaj je bilo na krovu letala.

Nizozemski zunanji minister Ben Bot je v četrtek sicer opozoril ZDA, da bo sodelovanje njegove države pri vojaških operacijah pod ameriškim poveljstvom postavljeno pod vprašaj, če bo Washington še naprej "prikrival" informacije o domnevnih skrivnih zaporih ameriške obveščevalne agencije CIA v Evropi. "ZDA morajo igrati pošteno igro. Prej ko slej bo zadeva prišla na dan," je dejal minister pred parlamentom v Haagu.

Pri preiskavi si bodo pomagali s sateliti

Svet Evrope (Se) bi lahko pri preiskavi domnev o skrivnih zaporih ameriške obveščevalne agencije Cia v Evropi uporabil satelitske posnetke. V poročilu, ki ga je v Bukarešti predstavil predsednik odbora Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (Ps Se) za pravne zadeve Dick Marty, strokovnjaki ugotavljajo, da bi s pomočjo teh posnetkov lahko potrdili, ali je Cia res imela takšne objekte v članicah Se. "Posnetki bi pokazali, ali so bili v določenem obdobju zgrajeni kakšni novi objekti, ki spominjajo na zapor (barake, ograje iz bodeče žice, stražni stolpi, itd). Prav tako bi pokazali, ali je prišlo v zadnjem času do poskusov odstranitve takšnih objektov," je pojasnil Marty.

Tudi pri protiterorizmu je potrebno spoštovati zakone in človeka

Stalni odbor Parlamentarne skupščine Se je še sprejel resolucijo, v kateri je poudaril, da je glavni namen preiskave domnev o skrivnih zaporih Cia v Evropi priti do resnice, ne pa "obtoževanje" ali " kaznovanje" določene države. "Potrebno je jasno in močno sporočilo: Tudi v imenu boja proti terorizmu nobena država članica ali opazovalka Se ne sme dovoljevati nezakonitih in nečloveških praks," so poudarili.

Mediji in nevladne organizacije so v začetku meseca poročali o obstoju skrivnih zaporov Cia za zasliševanje terorističnih osumljencev v več vzhodnoevropskih državah. Zapori, v katerih naj bi zasliševala domnevne islamske skrajneže, naj bi obstajali od leta 2002 v skupaj osmih državah, šestih poimensko nenavedenih vzhodnoevropskih ter na Tajskem in v Afganistanu. Od evropskih držav je sum padel na Poljsko, Maždarsko in Romunijo.

Romunske oblasti ne trzajo na domneve

Predsednik Ps Se Rene van der Linden je v četrtek pozval romunski parlament, naj v sodelovanju z mednarodnimi organizacijami sproži preiskavo o obstoju teh zaporov v Romuniji. "To vprašanje je tesno povezano z mandatom Sveta Evrope na področju spoštovanja človekovih pravic," je dejal. Romunski zunanji minister Razvan Ungureanu mu je odgovoril, da njegova država "ne bo izgubljala časa za preiskavo domnev, ki so čista ugibanja". "Zakaj bi imeli preiskavo, če ni nobenega dokaza," je dodal po srečanju z generalnim sekretarjem Se Terryja Davisa v Bukarešti.

Članice EU so na Washington naslovile skupno pismo, v katerem zahtevajo pojasnila o njihovih tajnih zaporih na ozemlju zveze. Neimenovani visoki uradnik Cie pa je za nemški časnik Handelsblatt potrdil, da njihova neoznačena letala še vedno uporabljajo letališča po evropskem kontinentu, predvsem na Malti, Islandiji, Španiji, Švedski, Norveški, Nizozemski, Poljski, in Romuniji.