Leto dni od smrti Miloševića

Beograd - V nedeljo bo minilo leto dni od smrti nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki je umrl za kapjo v priporu Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Socialisti so prvo obletnico smrti obeležili danes. Naključje pa je hotelo, da največja nasprotnica socialistov, Demokratska stranka, 12. marca obeležuje dan, ko so leta 2003 umorili njenega predsednika in srbskega premiera Zorana Đinđića.

V beograjskem kongresnem centru Sava je bila osrednja žalna slovesnost ob 1. obletnici smrti Miloševića

Socialisti (SPS) in združenje Sloboda, ki sta pred letom dni poskrbela za Miloševićev pogreb v njegovem rojstnem kraju Požarevcu, sta danes v beograjskem kongresnem centru Sava priredila osrednjo žalno slovesnost ob prvi obletnici smrti njihovega voditelja. Žalna slovesnost je bila tudi v Požarevcu, kjer je Milošević pokopan na dvorišču družinske hiše.

Socialisti zahtevajo odgovornost za Miloševićevo smrt in tudi, naj oblasti prekinejo politični pregon njegovih najožjih družinskih članov. Ob obletnici so se oglasili tudi predstavniki strank tako imenovanega demokratskega bloka in nevladnih organizacij, ki menijo, da se Srbija še ni povsem oddaljila od politike prejšnjega režima.

Demokrati: haaško sodišče in Kosovo sta neposredna dediščina pogubne Miloševićeve politike

Demokrati srbskega predsednika Borisa Tadića so sporočili, da sta haaško sodišče in Kosovo danes neposredna dediščina pogubne Miloševićeve politike, zaradi česar je Srbija v nezavidljivem mednarodnem položaju. Demokrati premiera Vojislava Koštunice pa menijo, da se v Srbiji "čutijo posledice vsake slabe politike, torej tudi Miloševićeve".

Miloševićev visok krvni tlak in težave s srcem so bili razlog za več kot 20-kratno prekinitev sodnega postopka

Miloševića je Haagu 28. junija 2001 izročila demokratična oblast pod vodstvom premiera Đinđiča. Haaška obtožnica ga je bremenila zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov na Hrvaškem (1992-1995), v BiH (1991-1995) in na Kosovu (1998-1999) kot tudi genocida nad Muslimani v BiH. Sojenje Miloševiču je bilo prvo proti kakšnemu predsedniku države zaradi vojnih zločinov.

Visok krvni tlak in težave s srcem, s katerimi se je soočal ves čas bivanja v priporu v Scheveningenu, so bili razlog za več kot 20-kratno prekinitev sodnega postopka. Od leta 2003 je proces proti njemu na priporočilo zdravnika potekal le tri delovne dni na teden. Obtoženec je sredi decembra 2005 zaprosil, naj mu dopustijo zdravniški pregled in zdravljenje v Moskvi, vendar je sodni senat njegovo prošnjo zavrnil kljub jamstvom, ki jih je za njegovo vrnitev v Haag ponudila Moskva.