Tiskane izdaje
London - Izrael ima leto dni časa za uničenje iranskega jedrskega programa, v nasprotnem primeru se bo soočil s tveganjem, da postane tarča iranskega jedrskega napada, je v danes objavljenem pogovoru za londonski Sunday Telegraph povedal nekdanji vodja izraelske obveščevalne službe Šabtaj Šavit. Šavit je v intervjuju dejal, da bi lahko Teheran jedrsko orožje "po najhujšem možnem scenariju" pridobil v letu dni, tako da je časa za pripravo vse manj.
"Kot obveščevalec, ki upošteva najhujši možni scenarij, vam lahko povem, da bi morali biti pripravljeni. Če sankcije ne bodo delovale, bi morali storiti karkoli je potrebno na strani obrambe, na strani napada, na strani zahodnega javnega mnenja. Kar preostane, je vojaška operacije," je povedal Šavit.
Šavit se je dotaknil tudi ameriške predsedniške tekme med republikancem Johnom McCainom in demokratom Barackom Obamo. Kot je dejal, naj bi bil McCain prej pripravljen podpreti izraelski vojaški napad na Iran. "Če bo izvoljen McCain, bi se lahko res zlahka odločil za napad. Če bo Obama: ne. Moja napoved je, da se ne bo odločil za napad, vsaj ne v prvem mandatu v Beli hiši," je še pojasnil nekdanji vodja Mosada.
Šavit je še posvaril, da ameriška podpora napadu ni nujen predpogoj za letalski napad Izraela na iranske jedrske objekte. "Ko pride do odločitev, ki se tičejo naše nacionalne varnosti in našega lastnega preživetja, bi v najboljšem primeru lahko obvestili Američane, da nameravamo ali načrtujemo ali se pripravljamo na to, da bomo nekaj storili," je še pojasnil Šavit.
Vodja iranske revolucionarne garde Mohamed Ali Džafari je Izrael sicer že posvaril pred napadom na Iran. Slednji odločno zanika trditve zahodnih držav, da izdeluje jedrsko orožje, in vztraja, da jedrsko energijo uporablja izključno v miroljubne namene.
Izrael bo izmenjal ujetnike s Hezbolahom
Izraelska vlada je dala zeleno luč za izmenjavo ujetnikov z libanonskim gibanjem Hezbolah, čeprav je pred tem na seji vlade premier Ehud Olmert prvič potrdil, da sta izraelska vojaka, ki ju je leta 2006 zajel Hezbolah, mrtva. Za dogovor je po šesturni vroči razpravi glasovalo 22 od 25 članov vlade. Glavna dilema je bila, ali bo vlada s pristankom v dogovor preveč popustila ali pa bo izvršila svojo največjo zavezo do vojakov, da bo naredila vse, kar je v njeni moči, da jih reši, če padejo v roke sovražnika.
V skladu z dogovorom bo Izrael izpustil pet pripadnikov Hezbolaha v zameno za trupli izraelskih vojakov, ki ju je Hezbolah zajel med obstreljevanjem 12. julija 2006. Izrael pa bo dobil tudi poročilo o pogrešanem izraelskem pilotu, ki je v Libanonu strmoglavil leta 1986. Dogovor mora potrditi še vodstvo Hezbolaha.
Izrael bo med omenjeno peterico izpustil tudi avtorja enega najbolj krutih zločinov, Samirja Kantarja, obsojenega na 30 let zapora zaradi krutega umora štirih ljudi, med njimi štiriletne deklice, leta 1979 na severu Izraela. Hezbolahu bo izročil tudi več trupel njegovih članov, pa tudi nekaj palestinskih zapornikov. Koliko, ni znano, Hezbolah pa je zahteval izpustitev stotih.
Na začetku seje je Olmert pozval vlado k sprejemu predloga, ob tem pa prvič priznal, da sta zajeta vojaka ubita. Kot je dejal, sta bila verjetno ubita med spopadi ali pa kmalu po njih.
Nemčija si je že dve leti prizadevala za dosego dogovora med stranema, potem ko je Hezbolah med spopadi 12. julija 2006 zajel vojaka Ehuda Goldwasserja in Eldada Regeva. Njuno zajetje je sprožilo 34-dnevno vojno v Libanonu.
