Tiskane izdaje
Evropska komisija od Zagreba pričakuje, da brez odlašanja in pogojevanja odpravil ureditev, sprejeto tik pred vstopom v EU, po kateri evropski priporni nalog ne velja za kazniva dejanja, storjena pred avgustom 2002.
Časovna omejitev je posebno kočljiva za Nemčijo, ki od Hrvaške zahteva izročitev nekdanjega udbovca in poznejšega pripadnika hrvaške obveščevalne službe Josipa Perkovića. Osumljen je vpletenosti v usmrtitev emigranta in enega od nekdanjih direktorjev Ine Stjepana Ðurekovića na Bavarskem leta 1983. Perkovića iščejo s tiralico, za njegovo izročitev pa je razpisana nagrada v višini 12.000 evrov.
Komisija zavrača hrvaško sklicevanja na primera Češke in Slovenije, ki da sta imeli dlje časa evropski priporni nalog neusklajen s pravnim redom EU, ne da bi jima grozili s sankcijami. Hrvaška da je poseben primer, saj že med pristopnimi pogajanji sprejela evropsko ureditev in nato, ko je bila končana ratifikacija pogodbe, tri dni pred vstopom sprejela novo rešitev, ki veljavnost naloga omejuje na čas po njegovi vpeljavi v EU.
Bruselj resno žuga Hrvaški s sankcijami. V petek so se komisarji seznanili s položajem glede Hrvaške. Zahtevali so odločni odgovor. Med drugim zato, ker Zagreb s svojim ravnanjem postavlja pod vprašaj celotno širitveno politiko EU. V prihodnjih dneh se bodo še posvetovali s članicami EU, nato sledi ukrepanje.
Uporabili naj bi 39. člen hrvaške pristopne pogodbe, ki predvideva ukrepe za primere resnih pomanjkljivosti pri prenosu aktov EU ali njihovem uresničevanju. Hrvaška bi utegnila končati v podobnem nadzornem mehanizmu, kot ga imata Romunija in Bolgarija. Omejeno bi lahko bilo financiranje iz evropskih skladov.
Po navedbah diplomatov EU bi Hrvaška utegnila ostati brez več deset milijonov evrov, namenjenih pripravam na uvedbo schengenskega režima na mejah s Srbijo, Črno goro in BiH.
