Tiskane izdaje
Damask, Washington − Čeprav je tako imenovana koalicija voljnih pri omenjanju vojaškega posredovanja proti režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada zaradi (še vedno) domnevne uporabe kemičnega orožja v predmestju Damaska 21. avgusta vse bolj previdna, o njem še vedno razpravlja.
Ameriški predsednik Barak Obama, ki je pretekli konec tedna presenetil z odločitvijo, da bo od kongresa zahteval, naj odobri vojaško posredovanje proti sirskemu režimu, pa čeprav ima kot vrhovni poveljnik vojske ustavno moč, da se za napad odloči sam, bo tako danes po pričakovanjih podvojil napore pri prepričevanju skeptičnih ameriških kongresnikov.
Prepričevanja pa so se odločneje lotili tudi v Franciji − ključni zaveznici Washingtona, potem ko je spodnji dom britanskega parlamenta prejšnji teden zavrnil britansko sodelovanje v mednarodnem vojaškem posredovanju proti sirskemu režimu −, kjer bo parlament v sredo na izredni seji razpravljal o vojaškem posegu v Siriji.
Kot je za tiskovno agencijo AFP povedal vladni vir, bo Francija poslancem še danes predstavila dokaze o režimski odgovornosti za napad s kemičnim orožjem. Drugi vladni vir pa je pojasnil, da bodo dokumenti vsebovali razkrite zaupne podatke, od katerih bi nekatere lahko predstavili tudi javnosti. Francoski obveščevalci so sicer zbrali informacije, da Asadov režim poseduje več kot tisoč ton sarina, gorčičnega plina in ostalih, močnejših živčnih plinov.
Kot kaže pa prav nič prepričevanja ne potrebuje generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen, ki je »osebno prepričan v odgovornost sirskega režima za kemični napad«. Rasmussen meni, da bi moral biti odziv mednarodne skupnosti na dogajanje v Siriji odločen - »Če se ne bomo odzvali, bomo diktatorjem po vsem svetu poslali nevaren signal,« pravi -, hkrati pa je previden glede vojaškega posredovanja. »Cilj odziva je poslati jasno sporočilo, da kaj takega ne moreš početi brez odločnega odziva mednarodne skupnosti,« je dejal. Tudi on se je zavzel za kratko, odločno vojaško posredovanje, dolgoročne vojaške rešitve pa za Sirijo ne vidi.
Zaradi Sirije tudi srečanje slovenskega sveta za nacionalno varnost
Zaradi krize v Sirije se bo v torek sestal tudi slovenski svet za nacionalno varnost, pa je danes ob prihodu na Blejski strateški forum napovedal zunanji minister Karl Erjavec. »Počakati je treba na rezultate inšpektorjev ZN, ki bodo povedali, kaj se je v resnici dogajalo v Siriji. Zdi pa se, da je režim (Bašarja al) Asada uporabil kemično orožje,« je še dejal.
Spomnil je tudi, da se bodo v četrtek v Vilniusu na neformalnem zasedanju zbrali zunanji ministri Evropske unije, ki se jim bo pridružil tudi ameriški zunanji minister John Kerry.
Razprave v mednarodni skupnosti sicer še naprej spremljajo premiki vojaških ladij. Ameriška mornarica je že prejšnji teden podvojila svoje enote v vzhodnem Sredozemlju, tam pa se jim bo kmalu pridružila še izvidniška ladja sirske zaveznice Rusije. Poleg tega so se ZDA odločile tudi za premik letalonosilke Nimitz, opremljene z jedrskim orožjem, in drugih ladij v njeni bojni skupini, ki plujejo proti Rdečemu morju.
Rusija ni prepričana
Čeprav je ameriški zunanji minister John Kerry, ki zadnje dni intenzivno lobira za omejeno vojaško posredovanje v Siriji, sinoči zatrdil, da ima Washington dokaze o uporabi sarina, zato je v luči novih spoznanj kongres tudi pozval, naj podpre vojaško posredovanje v Siriji, Rusija še vedno ni prepričana.
Kot je po pisanju AFP dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov, dokazi Washingtona niso natančni. »Res je, da so nam pokazali nekatere ugotovitve, a med njimi ni bilo podrobnosti: ni bilo geografskih podatkov, imen ali dokaza, da so preiskavo izvedli profesionalci,« je dejal. »Kar so nam naši ameriški, britanski in francoski partnerji pokazali, je povsem neprepričljivo, če pa jih prosiš za natančnejše podatke, pa rečejo, da so zaupni,« je še dejal Lavrov.
Sirija še vedno v pripravljenosti
Kljub dozdevnemu zmanjšanju takojšnje možnosti vojaškega posredovanja pa je sirska vojska še vedno v pripravljenosti. »Ameriška agresija proti Siriji, če bo do nje prišlo, je neke oblike podpora terorizmu. Vojska je v pripravljenosti in bo taka tudi ostala, dokler ne bo terorizem povsem izbrisan,« je za AFP dejal neimenovani predstavnik sirskih varnostnih sil.
Odločen ostaja tudi sirski predsednik Bašar al Asad, ki je vztraja, da se bo Sirija soočila s kakršno koli vojaško operacijo. »Sirija se je sposobna soočiti s kakršno koli zunanjo agresijo, tako kot se vsak dan sooča z notranjo agresijo v obliki terorističnih skupin in vseh, ki jih podpirajo,« je po navedbah tamkajšnje tiskovne agencije Sana še dejal Asad.
Kljub trdni vojaški drži pa se, kot kaže, poskuša Sirija vseeno izogniti vojaškemu obračunu. Sirski veleposlanik pri ZN Bašar al Džafari je tako na generalnega sekretarja Ban Ki Muna naslovil pismo, v katerem ga je pozval, naj prevzame odgovornost in poskušajo preprečiti kakršno koli agresijo proti Siriji. Ponovil je, da sirska vlada ni uporabila kemičnega orožja in ZN pozval, naj pomagajo pri iskanju mirne politične rešitve krize.
»Svet je pričakoval, da bodo Združene države odigrale svojo vlogo kot promotorke miru, tako da se bodo resno pripravljale na ženevsko konferenco o Siriji, ne pa, da bodo država, ki bo vojaško silo uporabila proti tistim, ki se ne strinjajo z njeno politiko,« je še dodal.
