Tiskane izdaje
Razvpiti mehiški mamilarski kartel Los Zetas – še pred nekaj leti je veljal le za majhno, a okrutno tolpo, ki je opravljala umazano delo za vplivni Zalivski kartel – si vse bolj utrjuje položaj najmočnejše kriminalne združbe v Mehiki.
Kot v vsakoletnem poročilu ugotavlja vplivna ameriška varnostno-obveščevalna družba Stratfor, ki se ukvarja z geopolitičnimi analizami, je nedolgo tega največji mehiški kartel Federacija Sinaloa, ki je še leta 2005 obvladoval kar 23 mehiških zveznih držav, danes aktiven le v šestnajstih, Los Zetas pa so svoje lovke razširili že v 17 zveznih državah, med njimi tudi nekaj tistih, ki tradicionalno pripadajo Federaciji. Kartelu Los Zetas so prednost pred Sinaloo menda prinesle brutalne metode delovanja. Celotno vodstvo združbe namreč sestavljajo nekdanji pripadniki posebnih enot mehiške vojske, katerih najpogostejši modus operandi sta zastraševanje in nasilje, medtem ko se kartel Sinaloa, čeprav ravno tako neusmiljen, veliko pogosteje ravna po prvem delu mehiškega načela plata o plomo (srebro ali svinec) in raje posega po podkupninah.
Voda na mlin kartelu Los Zetas v bitki z največjim tekmecem so tudi operacije mehiške vojske, ki so se v zadnjem času osredotočale predvsem na kartel Sinaloa in močno prizadele njihove finančne operacije in nabavo orožja. Poleg tega je omenjeni kartel v preteklem letu izgubil najmanj deset vidnejših članov, pa tudi večji del zmogljivosti za proizvodnjo metamfetaminov. Pripadniki Sinaloe kljub tem udarcem niso stali križem rok. Da bi ohranil »protizetovsko« naravnanost, so se povezali s karteloma Vitezi templjarji in Nova generacija ter še močneje zategnili zanko okoli organizacije Vicenta Carrilla Fuentesa oziroma Juareškega kartela v mestu Ciudad Juarez.
Po nekaterih ugibanjih je ravno to pripeljalo do velikega upada umorov v najbolj razvpitem mehiškem mestu, ki leži v zvezni državi Chihuahua. Leta 2010 so po podatkih Stratforja v Juarezu namreč našteli 3111 umorov, lani pa »le« 1955. Kljub temu je mesto še vedno najbolj krvavo v Mehiki. V zameno za zmanjšanje števila umorov v Juarezu pa se je raven nasilja zvišala drugod po državi, med drugim v mestih Veracruz in Durango v istoimenskih zveznih državah, v Monterreyu v zvezni državi Nuevo Leon in v Matamorosu v zvezni državi Tamaulipas.
V zadnjem letu je bil opazen še en trend: večino manjših mamilarskih tolp sta namreč »pogoltnila« bodisi kartel Los Zetas na vzhodu bodisi Sinaloa na zahodu države in tako poskrbela za vse bolj očitno polarizacijo. Na eni strani so se tako znašli Los Zetas, Juareški kartel, ostanki kartela La Familia Mihoacana, Pacifico Sur in La Resistencia, na drugi pa Sinaloa, Zalivski kartel, Vitezi templjarji, Nova generacija in Organizacija Arellana Felixa. Vse mamilarske združbe v Mehiki si sicer (še) niso izbrale strani, poleg tega pa bojne črte niso natančno zarisane, zato se še vedno vrstijo trenja, možnosti, da se bodo razmere letos umirile, pa niso velike.
Obeti za leto 2012
Stratfor predvideva, da v letu 2012 ne bo večjih sprememb v varnostni strategiji mehiške vlade. Predsednik Felipe Calderon, čigar mandat se izteče decembra, bo za boj proti kartelom tako še naprej uporabljal vojsko, s čimer bo najverjetneje poskrbel za nadaljnje spremembe v ravnotežju moči med mehiškimi karteli. Njegova strategija bo poleg tega še naprej ohranjala vojno na treh frontah: vojska proti kartelom, karteli proti civilistom in karteli proti rivalskim kartelom.
Nekaj od najhujših spopadov se je lani odvilo na severovzhodu Mehike, večinoma med Zalivskim kartelom in njegovimi nekdanjimi zavezniki Los Zetas. Ker je Zalivski kartel tudi zaradi notranjih nesoglasij trenutno precej ranljiv, pri Stratforju pričakujejo, da bodo Los Zetas še letos poskušali prevzeti nadzor nad njegovim ozemljem. Če jim bo to uspelo, bodo lahko poslali okrepitve v druga mesta, kjer potekajo spopadi za prevlado, na primer v Veracruz in Guadalajaro. Po drugi strani bi se razmere lahko še naprej umirjale v Tijuani in Ciudad Juarezu, toda le, če bo kartel Sinaloa nad njima ohranil oblast. Edina možnost za obsežnejše zmanjšanje nasilja v državi, ugotavljajo pri Stratforju, je, da mehiške oblasti omogočijo prevlado enega kartela – kar pa v bližnji prihodnosti ni mogoče – ali pa, da med največjima kriminalnima združbama Los Zetas in Sinaloa dosežejo premirje. Zaradi velike anonimnosti in nezaupanja med organizacijama to sicer ne bo lahka naloga, za uspeh bo treba veliko časa in truda.
Podjetje še ugotavlja, da je tihotapljenje prepovedanih drog v Združene države zaradi mamilarske vojne, ki divja na severu države, pa tudi zaradi poostrenega nadzora vzdolž meje zdaj težje, zato napoveduje nadaljnje širjenje dejavnosti mehiških kartelov v Južno Ameriko in na alternativne trge, kot sta Evropa in Avstralija, pa tudi Karibi. Mehiške oblasti lahko uničijo posamezne kriminalne združbe, ne morejo pa uničiti vseh, ali še pomembneje – ne morejo uničiti tihotapskih poti in tako narediti konec prekupčevanju z mamili. Dokler bodo tihotapske poti, se bodo karteli namreč bojevali za njihov nadzor. Prizorišče uboja v mehiškem letovišču Acapulco Foto Reuters Lani v nasilju 17.000 mrtvih
V Mehiki je leta 2010 v nasilju, povezanem s prepovedanimi drogami, umrlo približno 15.270 ljudi, tako se je to leto zapisalo v zgodovino kot najbolj krvavo od začetka vojne proti mamilarskim kartelom. Ta naziv bo najverjetneje že kmalu prevzelo leto 2011. Po podatkih mehiških oblasti je od januarja do septembra lani zaradi mamilarske vojne umrlo 12.900 ljudi – približno 1400 na mesec. Mehiške oblasti podatkov za zadnje četrtletje sicer še niso objavile, toda če se je trend nadaljeval, bo celotno število žrtev v lanskem letu doseglo 17.000.
