Tiskane izdaje
Washington – Zastave na pensilvanijski aveniji so se divje udinjale vetru, ki je osem stopinj Celzija pod ničlo neusmiljeno gnal proti precej polarnejšim temperaturam. Pod njimi je sredi pločnika na komolcu slonel brezdomec, zavit v spalno vrečo. Mimoidoči se niso ozirali k tlom, ganil je le svetlolaso deklico, ki mu je pritekla za hrbet, se zazrla vanj in stekla nazaj k staršem: »Mama?! Mu lahko damo nekaj denarja?« Oče jo je prijel za roko, jo popeljal mimo brezdomca in ji pojasnil, da človek pač samo malce počiva. Pred inavguracijo 44. predsednika ZDA se zdi, da počiva večina meščanov pa tudi obiskovalcev. Tisti, ki ne počivajo, prežijo na Baracka Obamo.
Na ulicah ožjega mestnega središča prave obsedenosti še ni. Pred velikim torkom se zvedavi obiskovalci zbirajo zlasti ob prizorišču predsednikove prisege in včerajšnjega mega koncerta z naslovom »Mi smo eno«, kjer so si mikrofone pred spomenikom Abrahamu Lincolnu podajale pop zvezde, kakor so Stevie Wonder, Bruce Springsteen, Beyonce in drugi. Vzdolž tri kilometre dolgega parka je bilo že v soboto pripravljeno praktično vse. Stavbe so bile okrašene, tribune za opazovalce parade ob pensilvanijski aveniji pripravljene, gosto posejani zvočniki prekriti z zaščitno folijo. Med tuje in domače turiste, tesno ovite v šale, so se glasno mešali ulični (pre)prodajalci najrazličnejše Obama krame. Že jutri tam ne bodo mogli prodajati ničesar, saj se bodo stežka prebili čez številne varnostne točke.
Varnost in družbeni status bosta veliki večini gledalcev Obamove prisege preprečila, da bi se prebili v neposredno bližino obličja prvega temnopoltega predsednika Amerike, zato so dneve poprej izkoristili za fotografiranje pred stopnicami Kapitolskega griča. No, pravzaprav za fotografiranje pred ograjo, ki pred turisti varuje na stotine VIP stolov in tribun pred stavbo, kjer bodo »najbolj odprto ... predsedniško inavguracijo v zgodovini« od blizu spremljali izbranci. Poleg kaste washingtonskih birokratov bo v Obamov obraz bolj ali manj od blizu namreč lahko zrlo le 250 tisoč »navadnih« ljudi, tistih, ki so se jim obrestovale tesne povezave z njihovimi senatorji, od katerih so prejeli (brezplačne) vstopnice. Na stotine tisočev drugih se bo moralo zadovoljiti z »jumbotroni«, ogromnimi digitalnimi predvajalniki, posejanimi po parku.
Marsikdo bo raje ostal doma. »Glede na navedbe medijev o številnih prepovedih in omejitvah za gledalce, si bo inavguracijo bolje ogledati na televiziji. Še posebej pri moji starosti,« je povedal 70-letni Ed O'Connor iz sosednje zvezne države Maryland, čemur je njegova žena le prikimala. »Tukaj sicer ni tako veliko ljudi, pred postajo podzemne železnice Union pa je mala norišnica.« Ta je bila zadnja na poti Obamovega vlaka, ki je v sobotnem jutru švignil iz Philadelphije. Že popoldne so medijske korporacije pred njo namestile mobilne poročevalske enote, v stanju pripravljenosti je bilo kakšnih sto policistov.
»Vlak miru« lokalne mirovniške organizacije Little Friends for Peace je proti večeru obupal nad Obamovim vlakom. »Prišli smo mu izreči dobrodošlico in ga povabiti, naj se pridruži Vlaku miru, ki se zavzema za nenasilno reševanje konfliktov. Pa so nam rekli, da pred ljudi ne bo stopil,« je dejala ustanoviteljica organizacije MJ Park. Skupaj z mirovniškim naraščajem so še zapeli »Doktor King je sanjal o m.i.r.u.« in se odpravili domov. Martin Luther King, čigar 80-letnico rojstva Američani praznujejo danes, se je gotovo zadovoljno obrnil v grobu.
Množica najbolj vztrajnih je do sedme ure zvečer štela okrog dvesto premraženih glav. Čakanje si je lajšala s ponavljajočimi se retoričnimi vprašanji: Na katerem izhodu bo izstopil Obama? Kdaj? Ga bomo lahko videli? Pogled na policiste, ki so motorje premeteno parkirali tik pred vhod v postajo, jim je vlival upanje. Lažno, seveda.
Brnenje helikopterjev nad postajo Union se je zgostilo in okrepilo. Nasprotujoči si podatki o tem, kje bo pripeljala predsednikova motorizirana povorka, so ljudi pahnili v brezglavo tekanje z enega vogala ulice na drugega in spet nazaj. Potem se je začelo. Skozi množico so pripeljali trije avtomobili. Pa spet nič. Nato se je poblaznela množica dvestotih ljudi v hipu obrnila in zdivjala v nasprotno smer. Huronsko kričanje je skorajda preglasilo zvok avtomobilskih motorjev predsednikove povorke, ki se je kakšnih dvesto metrov niže odpeljala mimo. Ena proti nič za predsednikovo varnostno službo.
Iz ponedeljkove izdaje Dela
