Madžari se spominjajo revolucije

Budimpešta - Na Madžarskem se te dni spominjajo 50. obletnice madžarske revolucije leta 1956. Ob tej priložnosti je v nedeljo zvečer v Operni hiši v Budimpešti potekala slovesnost, na katero je Madžarska povabila več kot 50 delegacij tujih državnikov, med njimi je bil tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel.

Rupel je izpostavil pomen dogodkov na Madžarskem leta 1956 v rahljanju takratnega socialističnega sistema, ki se je izkazal za diktatorskega in je bil "svoboden samo v besedah". "Letošnje slovesnosti so pomembne, ker nas opominjajo na čas spopada z diktaturo in komunističnim sistemom. Tisto, kar nas lahko skrbi, je, da bi pozabili na to, kar se je dogajalo v tem obdobju po drugi svetovni vojni," je povedal Rupel.

Madžarski predsednik Laszlo Solyom je v pozdravnem govoru ob začetku slovesnosti v Operni hiši poudaril, da madžarska in svet skupaj proslavljata 50. obletnico madžarske revolucije, ki je pomembna kot boj za madžarsko svobodo. Spomin na dogodke iz leta 1956 poteka v demokratični, svobodni in pravni Madžarski. "Je samo ena revolucija leta 1956," je dejal Solyom in požel aplavz prisotnih. Največja izkušnja takratnega časa pa je enotnost ljudstva, je dodal.

Fisher: Ta boj ni bil zaman

Avstrijski predsednik Heinz Fischer, ki je govoril v imenu tujih delegacij, ki se udeležujejo slovesnosti ob obletnici madžarske revolucije, je prav tako poudaril, da je bila madžarska revolucija boj za demokracijo in svobodo in "ta boj ni bil zaman". Strmoglavljenje Stalinovega spomenika v Budimpešti pred pol stoletja je bilo po njegovem več kot samo simbolično dejanje.

Kot je še dejal, so se takratni zmagovalci izkazali za moralne poražence. Izkazalo se je namreč, da je bila demokracija na koncu močnejša kot diktatura, saj je Madžarska danes del demokratične Evrope. Iz zgodovinskih dogodkov pa se lahko tudi naučimo, da je stranka pomembna, še pomembnejša pa je država, je dodal Fischer.

Letnici 1956 in 2006 veže - laž

23. oktober 1956 je dan, ko so se Madžari uprli nadvladi Sovjetske zveze. Mnogi ta datum ocenjujejo kot začetek konca komunizma v državah vzhodnega bloka. Laži pa so ena izmed vzporednic madžarske revolucije pred 50 leti in letošnjih dogodkov. Jeseni 1956 so se Madžari uprli proti nadvladi takratne SZ tudi zato, ker so bili naveličani neizpolnjenih obljub, ki so jim bile dane po koncu druge svetovne vojne.

Madžarska revolucija, ki se je začela s protestom madžarskih študentov in vdorom ruskih tankov, je epilog doživela 16. junija 1958, ko so usmrtili tedanjega premiera Imreja Nagyja skupaj s Palom Maleterjem, v času revolucije obrambnim ministrom, in Miklosom Gimesom, tesnim Nagyjevem sodelavcem. Nagyja in njegove somišljenike so v Budimpešti ponovno pokopali 19. junija 1989. Pogreba, ki velja za simbolični konec komunizma na Madžarskem, se je udeležilo 200 tisoč ljudi.

Zaradi nasilja med madžarsko revolucijo je umrlo 2700 ljudi, med njimi več sto neoboroženih civilistov. Okoli 200 tisoč ljudi je zapustilo Madžarsko; nekaj več kot dva tisoč se jih je zateklo tudi v Slovenijo.