Madžarska bo spremenila sporni medijski zakon

Dunaj - Madžarska je mednarodne kritike svojega medijskega zakona osmešila in pokazala, da od nikogar iz tujine ne bo sprejemala ukazov, je še v ponedeljek grmel premier Viktor Orban, v četrtek pa so se z Evropsko unijo sporazumeli o nekaterih spremembah v sporni zakonodaji. Kdo ima torej prav? Najbrž obe strani, sedanja predsedujoča EU je, če prizna ali ne, dobila pošteno lekcijo. Res pa je tudi, da zakon ni dovolj spremenjen, da bi lahko izključevali prihodnje spore.

Tujim medijskim hišam se ne bo treba predhodno registrirati pri osrednji vladni medijski organizaciji, še posebno ne, če gre za videobloge in podobne medije, to bodo lahko naredili v šestdesetih dneh po nastopu na madžarskem trgu, ne bo pa se jim tudi treba bati visokih kazni po določilih novega medijskega zakona, razen če bodo žalili in hujskali k sovražnostim in diskriminaciji. Komisarka EU za telekomunikacije Neelie Kroes je v Bruslju povedala, da so s spremembami, ki jih je predlagala Budimpešta, zadovoljni, bodo pa pozorno opazovali, kako jih bodo tudi uresničili. Madžarska je za to dobila dva tedna časa.

Šestnajst spornih določil

Če si lahko tuje medijske hiše oddahnejo, pa domači nasprotniki nove medijske zakonodaje verjetno ne bodo zadovoljni. Državno telo, ki bo nadzorovalo spoštovanje zakonodaje, bo namreč še naprej lahko zapolnjeno samo s člani vladajoče stranke, ki ima v parlamentu dvotretjinsko večino. Pri Evropski uniji pojasnjujejo, da sicer zahtevajo neodvisnost medijev, a nimajo nobenih zakonskih določil, kaj natančno naj bi to pomenilo. Avstrijski socialdemokrati so v evropskem parlamentu že zahtevali spremembe sedanje EU zakonodaje.

Nekateri v Bruslju pa morda tudi sami upajo, da bodo besede madžarskega državnega sekretarja, pristojnega za komunikacijske zadeve, da so kritike nove zakonodaje politično motivirane, držale. Pri levičarskem časopisu Nepszabadsag niso tako prepričani, odgovorni urednik Karoly Vörös in njegovi zaposleni so se že odločili za tožbo, v novem medijskem zakonu so našli šestnajst določil, ki po njihovem mnenju niso v skladu z zakonsko določeno svobodo izražanja. Iz Madžarske so že prej poročali tudi o tožbi proti pomembnemu politiku vladajoče stranke, ki si je dovolil sovražni govor, kritiki pa bi radi videli, ali bodo vladajoči zaradi kršenja zakonskih določil kaznovali tudi svoje.

»Bruselj ni Moskva!«

»Madžarska je bila napadena pod krinko medijskega zakona,« je premier Orban v začetku tedna govoril v parlamentu, »podvomili so o naši zavezanosti demokraciji, ugled, ki si ga zaslužijo Madžarska in Madžari, je bil prizadet, toda vlada je vrnila napad! Nihče ne bo pometal s to vlado, kot so to delali z našimi nesposobnimi in nemočnimi predhodniki. Na Madžarskem demokracija ni zato, ker to kdo od nas pričakuje ali nam vsiljuje, državo smo organizirali v demokratičnem duhu in svobodi, ker mi Madžari radi živimo v svobodi in demokraciji. Bruselj ni Moskva!«

Je to samo poskus ohranitve časti kljub spremembam zakonodaje, v katere so bili prisiljeni, ali Orban res verjame v svoje besede? V Fideszovi vladi pa zdaj zagotovo upajo, da se bodo lahko končno posvetili svojim EU-prioritetam, potem ko so medijski prepiri zasenčili poldrugi mesec polletnega predsedovanja.