Madžarska levica zbira moči za spopad s Fideszom

Budimpešta − Glavni politični sili na levici sta se le dogovorili o sodelovanju na prihodnjih parlamentarnih volitvah na Madžarskem. Socialisti in koalicija Skupaj 2014 so sklenili »pakt o nenapadanju«, saj lahko le tako preprečijo vnovičen triumf desnega Fidesza.

Sprva je kazalo, da socialisti Attile Mesterházya (MSZP) in koalicija Skupaj 2014 pod vodstvom nekdanjega premierja Gordona Bajnaia ne bodo našli soglasja, predvsem zato, ker se nobeden od prvakov ni želel odpovedati položaju glavnega kandidata levice za novega predsednika vlade na parlamentarnih volitvah spomladi prihodnjega leta. Zaradi madžarskega volilnega sistema lahko namreč levica na dober rezultat računa le v primeru, če si stranki v volilnih okrajih ne bosta konkurirali in s tem »kradli« glasov, s čimer bi še dodatno olajšali delo enotnemu desnemu bloku vladajočega Fidesza pod vodstvom premierja Viktorja Orbana.

Gordon Bajnai je zato na pogajanjih konec avgusta Mesterházya pozval, naj se pomerita na nekakšnih 'predčasnih volitvah' med privrženci levice, zmagovalec pa bi bil nato skupni kandidat levice za predsednika vlade. Mesterházy je takšno ponudbo zavrnil in jo označil za »diktat« ter napovedal, da bodo socialisti raje kot z zavezništvom Skupaj 2014 sodelovanje iskali z manjšimi strankami na levici – Demokratično koalicijo nekdanjega vodje socialistov in predsednika vlade Ferenca Gyurcsánya, novoustanovljeno liberalno stranko Gáborja Fodorja in drugimi. Bajnai pa je vrnil z napovedjo, da bo tudi koalicija Skupaj 2014 raje šla samostojno na volitve, kot da bi pristali na pogoje socialistov. Zapletlo se je predvsem pri vprašanju, kako izpeljati poštene predčasne volitve za skupnega prvaka levice, saj ni bilo jasno, kdo vse bi lahko na njih volil.

Zaradi večinskega sistema, po katerem se na Madžarskem voli 106 od 199 poslancev parlamenta, je ključno, da se glasovi ne drobijo med sorodne stranke. V vsakem od 106 volilnih okrožij namreč zmaga kandidat z največ glasovi in če bi obe levi stranki predlagali svojega kandidata, bi bili kandidati desnega Fidesza v veliki prednosti. V tem primeru bi po ugibanjih madžarskih novinarjev in analitikov lahko Fidesz celo vnovič dobil več kot dvotretjinsko večino v parlamentu.

Po skorajšnjem propadu pogajanj so socialisti in koalicija Skupaj 2014 pred nekaj dnevi vendarle dosegli dogovor. Da se izognejo uničujoči delitvi glasov v volilnih okrožjih, bodo v 31 okrožjih socialisti podprli kandidate koalicije Skupaj 2014, v 75 okrožjih pa bo koalicija podprla kandidate socialistov. Volivci bodo obenem glasovali za eno od obeh list. Vodja tiste, ki bo dobila več glasov, bo skupni volilni kandidat za predsednika vlade, sta se strinjala Bajnai in Mesterházy.

Zmaga levice na volitvah je sicer malo verjetna, po majski napovedi javnega mnenja je Fidesz še vedno močno spredaj z 29 odstotki podpore, socialiste podpira 13 odstotkov volivcev, skrajno desni Jobbik 11 odstotkov, koalicijo Skupaj 2014 pa le sedem odstotkov volivcev. V madžarskih medijih so dogovor sicer večinoma pozdravili, saj zavezništvo na levici omogoča volivcem vsaj nekakšno alternativo Fideszovi vladi, vendar so hkrati skeptični, ali bosta rivalska Bajnai in Mesterházy uspela prepričati katerega od mnogih neopredeljenih volivcev. Da bi bila ponovna dvotretjinska zmaga Fidesza slaba za Madžarsko, menijo celo nekateri konzervativni komentatorji.

Spomladi naslednje leto bodo na Madžarskem prvič volitve po novem sistemu, ki ga uvaja nova ustavna ureditev, uveljavljena z letom 2012. Število poslancev se bo iz sedanjih 386 zmanjšalo na 199, ki bodo izvoljeni z enim glasovanjem namesto prejšnjega dvokrožnega sistema. Novo volilno zakonodajo je sprejela aktualna vlada stranke Fidesz, ki ima v parlamentu dvotretjinsko večino, zato ni mogel preprečiti niti bojkot levih strank niti nasprotovanje bolj radikalno desnega Jobbika. Vendar je ustavno sodišče vseeno onemogočilo uveljavitev nekaterih spornih novosti, ki bi lahko Fidesz še bolj utrdile na oblasti. Razveljavilo je namreč obvezno predhodno registracijo volivcev, prepoved političnega oglaševanja v komercialnih medijih in kino dvoranah ter prepoved objavljanja javnomnenjskih raziskav manj kot šest dni pred volitvami.