Madžarska »popravila« medijski zakon

Madžarski ministrski predsednik Viktor Orban in njegovi, ki jih je užalil mednarodni vik in krik zaradi sporne medijske zakonodaje, so po eni strani imeli prav.

Objavljeno
10. marec 2011 12.15
Barbara Kramžar
Barbara Kramžar
Dunaj – V Bruslju so po natančni preučitvi in primerjavah z drugimi članicami Unije zahtevali le nekaj sprememb in v tem tednu je te potrdil tudi madžarski parlament. To pa ne pomeni, da je v evropski medijski zakonodaji vse v redu, nasprotno, slišati je že predloge, da bi bilo treba pregledati medijsko zakonodajo kar v vseh državah članicah.

Temeljna lekcija prepira o madžarski medijski zakonodaji je, da Evropska unija nacionalne zakonodaje bolj ali manj pusti pri miru, dokler te v večini obravnavajo le javno radiotelevizijo in ne prizadevajo tujih medijev. Tudi na Madžarskem bodo morali razvpito določilo o objektivnosti poročanja upoštevati predvsem novinarji javne radiotelevizije, ne pa tudi tisk, regionalne postaje ali mediji, ki so registrirani v drugih članicah EU, in še za tiste, ki so temu določilu zavezani, velja, da jih bodo ocenjevali kot celoto. Druge spremembe zadevajo registracijo avdiovizualnih medijev, na katero bo odslej mogoče počakati 60 dni, in natančnejšo opredelitev prepovedi »žaljenja posameznikov, manjšine in večine«, ki bo odslej omejena na sejanje sovraštva in diskriminacijo.

S temi spremembami je zadovoljna tudi evropska komisarka za telekomunikacije Neelie Kroes, ki dobro ve, da za medijsko zakonodajo EU v veliki meri velja načelo subsidiarnosti, večina določil je v izključni domeni nacionalnih oblasti. Dogovorjene spremembe pa sprejemajo tudi v madžarski vladajoči stranki Fidesz, kjer so ves čas zatrjevali, da jim ne gre za boj proti svobodi izražanja, ampak za posodobitev stare komunistične medijske zakonodaje v skladu z evropskimi merili. In to seveda bolj ali manj drži, v uredniško politiko in imenovanja urednikov javnih radiotelevizij se vmešavajo tudi številne druge vladajoče stranke v EU, s takšno ali drugačno zakonodajo proti žaljenju omejujejo medijsko svobodo tudi druge države. Če bodo kritiki madžarske medijske zakonodaje hoteli spremembe, si bodo zanje morali prizadevati na vseevropski ravni – in tudi tisti, ki imajo sedež na Madžarskem, si bodo lahko za to brez težav prizadevali na spletnih portalih, zasebnih televizijah in v tisku.

Za socialdemokratsko in zeleno madžarsko opozicijo to ni dovolj, parlamentarci obeh levosredinskih madžarskih strank so v ponedeljek v parlamentu glasovali proti, člani skrajnonacionalistične stranke Jobbik pa so se vzdržali. Z dvetretjinsko večino vladajočega Fidesza pa pri sprejemanju sprememb, dogovorjenih v Bruslju, ni bilo težav. Madžarska vlada bo morala svojo medijsko dobronamernost zdaj dokazati v praksi, saj jo bodo v Bruslju zagotovo še posebno natančno opazovali. Če res hočejo samo popraviti nepravilnosti iz stare komunistične medijske zakonodaje, potem bodo morali zelo paziti, da jim nihče ne bo mogel očitati obračunavanj s političnimi nasprotniki zunaj tistega, kar pri javnih radiotelevizijah že počnejo na primer v Nemčiji ali Avstriji. Konservativni komentatorji madžarski vladi priporočajo, naj se raje aktivno zavzame za svobodo izražanja, za uravnoteženost poročanja pa naj raje poskrbi za konkurenco.

Vlada ministrskega predsednika Viktorja Orbana bo tako poskrbela tudi za svoje interese, zaradi mednarodnih kritik medijske in gospodarske politike ji že od novembra priljubljenost po malem pada, čeprav je Fidesz z 61 odstotki še vedno daleč najbolj priljubljena stranka v državi, drugouvrščeni socialisti so se povzpeli na komaj 18 odstotkov. Madžari še niso pozabili obupnega zadolževanja med dolgoletno vladavino socialistične stranke, ki je potem pred Orbanovim nastopom prineslo mrzlično zatiskanje pasu, večno pa tudi Fideszu ne bodo odpuščali političnih napak.