Tiskane izdaje
Budimpešta - Policija v Budimpešti je davi aretirala najbolj iskanega še živečega nacističnega zločinca, 97-letnega Madžara Laszla Csataryja. Aretirani je očitane mu zločine danes že zanikal in dejal, da je le izpolnjeval ukaze. Po zaslišanju so zanj odredili 30 dni hišnega pripora.
Csatary je bil prvi na seznamu najbolj iskanih nacističnih zločincev Centra Simon Wiesenthal, ki ga obtožuje, da je med drugo svetovno vojno pomagal organizirati deportacijo kakih 15.700 Judov v Auschwitz, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Prijeli so ga v nekem stanovanju v madžarski prestolnici, po aretaciji pa zanj odredili pridržanje in zaslišanje, nato pa bi lahko izdali obtožnico, je sporočil madžarski tožilec Tibor Ibolya.
Po zaslišanju so za Csataryja odredili 30 dni hišnega pripora. Izpustili so ga, potem ko ga je zaslišal preiskovalni sodnik v prostorih vojaškega tožilstva.
Kot je dodal odvetnik, je aretirani danes zanikal krivdo za zločine, ki se mu jih očita. »Eden izmed argumentov, s katerimi se brani, je, da je le izpolnjeval ukaze,« je še povedal Ibolya. Dodal je, da je osumljeni v dobrem fizičnem in psihičnem stanju in da sodeluje s tožilstvom. Bil je sicer presenečen nad aretacijo, je pa pričakoval zaslišanje.
Madžarska policija je domnevnega nacističnega zločinca prijela, ko jo je Wiesenthalov center o njegovi temni preteklosti obvestil že pred desetimi meseci.
Kot je v nedeljo pojasnil direktor izraelskega urada Wiesenthalovega centra Efraim Zuroff, je center septembra lani podatke o Csataryju predal madžarskemu državnemu tožilstvu, minuli teden pa so mu dostavili dodatne dokaze o njegovih zločinih med drugo svetovno vojno.
Gre za dokaze o njegovi ključni vlogi pri deportaciji okoli 300 Judov iz Košic v Kamenetz-Podolsk v Ukrajini, kjer so večino ubili poleti 1941.
Wiesenthalov center, ki je pomagal pri odkritju več deset nacističnih zločincev, je Csataryja aprila postavil na čelo seznama najbolj iskanih nacistov.
Po podatkih centra je bil Csatary med drugo svetovno vojno v času nacistične okupacije takratne Češkoslovaške šef policije v judovskem getu v mestu Košice, ki je sedaj na Slovaškem.
S tega območja je bilo med vojno ubitih 15.700 Judov, ki so jih večinoma prepeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz.
Csatary je s prebivalci geta ravnal kruto. Med drugim je bičal ženske in jih silil, da so z golimi rokami kopale jame, je v nedeljo povedal Zuroff.
Leta 1948 je Csataryja češkoslovaško sodišče v odsotnosti obsodilo na smrt. Po vojni je zbežal v Kanado, kjer je do leta 1995 živel pod lažnim imenom v Montrealu in Torontu kot prodajalec umetnin. Ko so ga našli, je znova zbežal, tokrat na Madžarsko.
Septembra lani je sicer v Budimpešti v starosti 97 let umrl Madžar Sandor Kepiro, ki je bil obtožen vojnih zločinov v Srbiji leta 1942, a ga je sodišče zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo. Pred Csataryjem je bil na prvem mestu lestvice centra Wiesenthal najbolj iskanih vojnih zločincev, še piše STA.
