Mafijci ne sodijo v cerkveno občestvo

Italijanska škofovska konferenca se je odločila, da so samodejno izobčeni vsi, ki so se opredelili za kriminalno podzemlje. Zavrnila pa je zahteve, naj Cerkev izobči mafijske botre, ki se razglašajo za vernike.

Objavljeno
12. november 2009 09.17
Tone Hočevar
Tone Hočevar
Rim - Italijanska škofovska konferenca se je na svoji generalni skupščini, katere dokumentov še niso objavili v celoti, zelo resno in odločno ukvarjala tudi z mafijo, njenim močnim vplivom zlasti na jugu Apeninskega polotoka in na otokih, tudi z domnevno versko predanostjo mafijskih najvišjih voditeljev. Tajnik škofovske konference Mariano Crociata, doma s Sicilije, je oznanil, da so samodejno izobčeni vsi, ki so se opredelili za kriminalno podzemlje. Zavrnil pa je namige in javne zahteve, naj Cerkev izobči mafijske botre, ki se razglašajo za vernike in se spovedujejo po vsakem zločinu.

Nepotrebno je posebej izobčiti kogar koli. Kdor se je opredelil za pripadnost kriminalnim organizacijam, se je že sam izločil iz cerkvene skupnosti, je rekel škof Crociata. Na srečanju škofovske konference v Assisiju so namreč sekretarja škofovske konference spomnili na zahtevo pisatelja Claudia Magrisa, ki je v časniku Corriere della Sera od Cerkve in njene italijanske škofovske konference zahteval, naj na glas in odločno izrečeta uradno izobčenje mafijskih botrov in morilcev. Škof Crociata je v odgovor navzoče spomnil na obisk papeža Janeza Pavla II. v Agrigentu na Siciliji in na njegov poziv mafijcem, naj se spreobrnejo.

Odobravanje in dvomi


Izjave o samodejnem samoizobčenju vseh pripadnikov kriminalnega podzemlja so po eni strani v javnosti izzvale odobravanje, komentatorji so se spomnili številnih iskrenih in poštenih duhovnikov, ki so jih mafijci ubili, ker so si upali dvigniti glas proti ubijalcem in izsiljevalcem. Po drugi strani je slišati tudi dvom o resnem obravnavanju mafijske teme med škofi. Časniki so hitro našteli celo vrsto primerov na videz izjemno »pobožnih« botrov med mafijskimi nabolj krvavimi šefi pa tudi še vedno živo prakso spovedovanja in blagoslavljanja morilcev, še posebno na Siciliji, kjer imajo botri pri roki duhovnike tudi med svojimi brati in sorodniki.

Iz četrtkove tiskane izdaje Dela