Prenovljena Notredamska katedrala s pridihom modernega?

V znak žalovanja je v sredo zadonelo iz vseh francoskih katedral. Deset minut pred sedmo uro zvečer, ko je minilo natanko 48 ur od tragičnega požara, ki je pretresel ves svet, se je iz zvonikov širom Francije razlegel doneči odmev. 

Poklonili so se tudi ekipi več kot 400 gasilcev, ki so celo noč poskušali zaustaviti najhujše. Le njim se lahko zahvalimo, da kulturnozgodovinski spomenik ni v celoti uničen. Preiskava še vedno poteka, vendar preiskovalci požar trenutno obravnavajo kot nesrečo, ne kot požig. »Nič ne nakazuje na to, da bi šlo za namerno dejanje,« je v izjavi za javnost poudaril pariški tožilec Remy Heitz.
 

Poziv arhitektom po svetu

Francoski premier Eduoardo Philippe pa je danes pozval mednarodne arhitekte k prenovi oziroma preoblikovanju Notredamske katedrale, natančneje 93 metrov visokega stolpa (strešnega) jezdeca iz 19. stoletja, ki se je med požarom zrušil. Pri tem pa se postavlja pomembno vprašanje: ali naj katedralo obnovijo tako, da bi njena nekdanja podoba ostala nespremenjena, ali pa naj jo obnovijo s pridihom modernega.

Francija bo tako lansirala natečaj oziroma pozvala arhitekte in arhitektske biroje po svetu, da predlagajo oziroma vložijo načrte za zamenjavo strešnega jezdeca, ki je bil poškodovan v hudem požaru. Na razpisu se bodo odločili, ali naj bi imela prenovljena katedrala nov stolp in ali bi bil ta popolnoma enak prejšnjemu, po modelu iz 19. stoletja, ki je delo arhitekta in restavratorja Violleta le Duca, ali pa naj bi ga preoblikovali s sodobnimi tehnikami, piše francoska tiskovna agencija AFP. Premier je med drugim dejal, da morajo zdaj tudi oceniti, kakšna bo višina stroškov obnove. Francoski milijonarji, multinacionalke, zasebniki oziroma drugi donatorji so do zdaj za prenovo donirali že 900 milijonov evrov, je poročal Reuters.




 

Še lepša katedrala v petih letih

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v svojem ponedeljkovem nagovoru obljubil, da bodo katedralo Notre Dame »na novo postavili najpozneje v petih letih«, in to »še lepšo«. Kljub temu, da naj bi prvi mož Francije v govoru predstavil ukrepe, ki so jih sprejeli po javni razpravi kot odgovor na proteste rumenih jopičev, je svoje načrte tik pred zdajci spremenil ter prihitel na območje požara. 

»Notre Dame je v plamenih. Naše misli so s katoliki in z vsemi ostalimi prebivalci Francije. Žalosten sem, da gori del našega naroda,« je dejal Macron, se v imenu celega naroda zahvalil gasilcem za »izjemen pogum, profesionalnost in odločnost« ter napovedal, da »bodo s skupnimi močmi obnovili katedralo«.

Čeprav je Macron napovedal hitro ukrepanje in vzpostavitev stanja pred požarom, nekateri strokovnjaki dvomijo v njegove besede ter predvidevajo, da bodo restavratorski procesi trajali vsaj desetletje. Po oceni Erica Fischerja, vodje restavratorskih dejavnosti na tisoč let stari katedrali v Strasbourgu, celo več desetletij. Francoski predsednik naj bi po mnenju nekaterih z rekonstrukcijo hitel, saj želi katedrali vrniti njen sijaj še pred poletnimi olimpijskimi igrami, ki jih bo Pariz gostil leta 2024.


 

Denarna pomoč z vsega sveta

Premožni Francozi so obljubili, da bodo za obnovo kulturnozgodovinskega spomenika skupno namenili okoli 700 milijonov evrov. Od tega bo za rekonstrukcijo nacionalnega simbola okoli 100 milijonov namenila ena izmed najbogatejših francoskih družin Pinault, ki ima v lasti modne blagovne znamke, kot so Saint Laurent, Alexander McQueen in Gucci. 

Poleg družine Pinault so donacije v višini 100 milijonov evrov namenili tudi Bernard Arnault, ki ima v lasti milijarderski konglomerat LVMH ter družina Bettencourt Meyer​, ki si lasti družbo L'Oreal. ​Poleg številnih anonimnih donatorjev, bodo sredstva za obnovo 850-letne gotske katedrale namenili tudi pri Applu, Evropskem parlamentu in Evropski centralni banki, 50 milijonov evrov bo pristavil Pariz ter 10 milijonov pariška regija. 


 

Kaj sledi?

Na pogorišču pristojni nadaljujejo s pregledom in oceno stanja, pred slehernimi restavratorskimi posegi pa mora biti najprej poskrbljeno za varnost delavcev, ki bodo vstopali v katedralo. Kljub temu da je gasilcem uspelo ohraniti konstrukcijo zgradbe, so odkrili nekaj šibkih točk, zato še vedno obstaja možnost udrtja. 

​Kot je za Delo pojasnil Jernej Hudolin, generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), bo sprva sledilo temeljito čiščenje, tako grobo kot fino, šele nato bo tudi dejansko jasno, kako poškodovana je konstrukcija katedrale. Le-to bodo nato temeljito pregledali ter posamezne kovinske elemente po potrebi nadomestili. Tla katedrale bodo najverjetneje razdelili v mrežo ter se postopno premikali med posamezniki kvadrati. Na tak način naj bi se dokopali do koristnih delov ruševin, ki jih lahko ponovno uporabijo pri obnovi. 

Arhitekturni zgodovinar Jonathan Foyle je poudaril, da bodo poleg trdne konstrukcije najprej poskrbeli tudi za začasno streho, ki bo preprečila širjenje škode ter vdor meteorskih voda. »Zgradba je že tako povsem mokra, zato je treba zagotoviti ustrezno zaščito posameznih elementov,« je pojasnil v intervjuju za CNN. Ko bo zagotovljena varnost gradbenih elementov, ki so prestali uničujoč požar, bo vojska arheologov in restavratorjev lahko pričela tudi z dejanskimi obnovitvenimi deli. 



Da bi zagotovili najboljše pogoje rekonstrukcije in restavracije pariške katedrale, so v Parizu v upanju nadomestitve uničenega zvonika, oziroma strešnega jezdeca, kot ga pravilneje imenujejo umetnostni zgodovinarji, objavili arhitekturni razpis. S pomočjo mednarodnega razpisa bodo poskušali ugotoviti, kako, če sploh, zamenjati uničeni del katedrale. 

Francoski premier Edouard Philippe je ob tem pojasnil, da je bil uničen zvonik delo restavratorja Eugeneja Violleta le Duca ter je datiral v 19. stoletje. »Mednarodno tekmovanje bo odločilo o tem, ali lahko zvonik, ki ga je oblikoval in zgradil Viollet le Duc, sploh rekonstruiramo na enak način,« je poudaril Philippe ter dodal: »V nasprotnem primeru bo morda katedrala opremljena s popolnoma novim zvonikom, ki bo prilagojen tehnikam in izzivom sodobnost.«