Manj je več in več je manj

Če iranske oblasti hočejo, da jih spoštuje mednarodna skupnost, morajo spoštovati dostojanstvo svojih lastnih ljudi in jim vladati s konsenzom, ne pa s silo,« je ameriški predsednik Barack Obama povedal v soboto v doslej najostrejšem odzivu na povolilna dogajanja v Iranu. Množični protesti v tej islamski republiki so v ZDA povzročili manjšo politično krizo, saj je republikanska opozicija demokratsko administracijo obtožila mlačnosti, namesto iz Bele hiše pa je bilo v zadnjih dnevih slišati rohnjenje s Kapitolskega griča. Ameriški predsednik, ki je večkrat izrazil željo po neposrednih pogovorih s pravimi voditelji Irana, ne pa s politično karikaturo, ki jo pooseblja dosedanji in menda ponovno izvoljeni predsednik Mahmud Ahmadinedžad, se je zaradi iranskih povolilnih razpletov znašel v zadregi. V Iranu, kjer se dobro spominjajo ameriškega sodelovanja pri državnem udaru leta 1953 in pomoči Washingtona iraškemu voditelju Sadamu Huseinu med iraško-iransko vojno, v zadnjih časih pa so v islamski republiki zgroženi zaradi tajnih operacij ameriških obveščevalnih služb na iranskem ozemlju, ima o ZDA dobro mnenje le malo prebivalcev, precej več jih meni, da je ameriška oblast takoj za Izraelom njihov največji sovražnik. Zato bi preveč odkrita ameriška podpora demonstrantom povzročila tako imenovanim iranskim reformistom več škode kot koristi. Dodatna težava administracije je v tem, ker so po tukajšnjih medijskih poročilih menda tudi ameriške tajne službe potrdile, da je na volitvah zares zmagal dosedanji predsednik, čeprav ne s tako prepričljivim vodstvom, kakor so ga prikazovali uradni rezultati. Zato je Obama doslej previdno molčal o rezultatih volitev in se skliceval zgolj na občutke protestnikov, da so jih oblasti opetnajstile. Največji problem, ki ga je Obama omenil pred dnevi, pa je v tem, da med političnimi prepričanji domnevnega zmagovalca Ahmadinedžada in njegovega glavnega tekmeca Mira Hoseina Musavija pravzaprav ni kake bistvene razlike. Tudi če bi zmagal slednji, bi se Washington, če bi se hotel karkoli resnega dogovoriti, še vedno moral pogajati z dejanskim iranskim voditeljem ajatolo Alijem Hamneijem.

Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela