Manning obtožen pomoči sovražniku

Iz Pentagona so sporočili, da so razširili obtožnico proti ameriškemu vojaku Bradleyju Manningu, ki ga sumijo, da je portalu WikiLeaks predal več sto tisoč zaupnih dokumentov.

Objavljeno
03. marec 2011 09.26
Boris Čibej, New York
Boris Čibej, New York
New York - Proti 23-letnemu vojaku, ki je od maja lani zaprt v samici oporišča marincev v Quanticu v Virginiji, so že vložili 13 točk obtožnice, zdaj pa so jih dodali še 22. Med njimi je tudi kaznivo dejanje pomoči sovražniku, za kar je zagrožena celo smrtna kazen. A vojaški tožilci pravijo, da bodo za Manninga zahtevali »le« dosmrtno kazen.

»Ne glede na to, kakšni so bili njegovi nameni, je pomagal in olajšal delo sovražnikom, to pa ni opravičljivo v nobenih okoliščinah,« je ameriški predsednik Richard Nixon nekoč izjavil o vojaškem analitiku Danielu Ellsbergu, ki je leta 1971 medijem predal razvpite in uradno še vedno tajne dokumente Pentagona. Takrat oblasti ni uspelo preprečiti, da bi mediji objavili dokumente, ki so pričali, da je administracija Američanom lagala o vietnamski vojni, proces proti Ellsbergu je propadel, Nixon pa je moral zapustiti Belo hišo.

Ellsberg, ki je pri 79 letih še vedno politično aktiven, pred kratkim pa so ga v Washingtonu aretirali med demonstracijami proti vojni v Afganistanu, je pred kratkim izjavil, da Manning ni zločinec, temveč »junak«. Razkril je »dokaze o strašnih mahinacijah, ki jih ZDA počnejo za zaprtimi vrati po vsem Bližnjem vzhodu in ki so, kakor je sam rekel, včasih že skoraj zločini«.

Besede legendarnega Ellsberga ne izražajo ameriškega večinskega mnenja, saj so se za nekdanjega vojaškega obveščevalnega analitika nižjega ranga postavili le redki liberalni komentatorji, konservativci pa zanj zahtevajo najhujšo kazen. »Tisti, ki je v naši vladi odgovoren za curljanje teh informacij, je državni izdajalec, za katerega je vsaka kazen, ki ni usmrtitev, preblaga,« je eden od republikanskih tekmecev za predsedniškega kandidata Mike Huckabee izjavil po tem, ko je WikiLeaks začel objavljati zadnjo pošiljko tajnih dokumentov, ki mu jih je domnevno predal Manning.

Ta po pričevanju tistih redkih, ki jim ga je uspelo obiskati, živi v nemogočih razmerah, saj mora 23 ur na dan ždeti v samici, kjer se ne sme niti razgibavati. Po mnenju skupine uglednih ameriških psihologov iz nevladne organizacije Psihologi za družbeno odgovornost Manning prestaja »kruto, nenavadno in nečloveško ravnanje, ki je v nasprotju z ameriškimi zakoni«, iz ženevske pisarne Manfreda Nowaka, posebnega poročevalca Združenih narodov za mučenje, so na začetku leta sporočili, da bodo preiskali, v kakšnih razmerah čaka obtoženi vojak na sojenje.

Ko so Manninga julija lani uradno obtožili, so mu očitali le kazniva dejanja, povezana s krajo tajnih informacij o napadu ameriškega vojaškega helikopterja Apache, v katerem so leta 2007 v Bagdadu pobili dvanajst civilistov, med njimi tudi dva sodelavca agencije Reuters. Takrat nekdanjega vojaškega obveščevalca najnižjega ranga še niso obtoževali, da je portalu WikiLeaks predal tudi dokumente, ki so lani razburjali svetovno javnost: več sto tisoč tajnih poročil o iraški in afganistanski vojni ter več ton zaupnih ameriških diplomatskih depeš. Že za dejanja iz prvotne obtožnice mu je grozilo do 50 let zapora, zdaj pa se mu lahko zgodi, da bo preostali del življenja preživel za rešetkami.