Tiskane izdaje
Rim - V Italiji se vsaj na videz hitro obrača kolesje, ki naj državo reši najhujšega in morda pripelje tudi do dolgoročnih rešitev. Črna sreda, ki je na vseh borzah neusmiljeno udarila po Berlusconiju in pokazala, da si Italija pod njim ne more več obetati zaupanja, je storila svoje. Še posebno s strahotnim padcem delnic vseh Berlusconijevih podjetij.
Prvi korak na poti iz predora je naredil predsednik republike Giorgio Napolitano. Ekonomista, predsednika najbolj prestižne italijanske univerze Bocconi in bivšega evropskega komisarja Maria Montija je imenoval za dosmrtnega senatorja. S tem je Italijanom pokazal, koga ima v mislih za novega predsednika vlade.
Odstop najpozneje v ponedeljek
Zamisel o Montiju, tako imenovanem »super Mariu« iz zgodbe o »Evropski uniji proti Microsoftu«, se je v vrhovih italijanske politike prijela neverjetno hitro. Celo Silvio Berlusconi, ki vsaj v prvih trenutkih po dnevu streznitve še ni izstrelil nobene iz svojega železnega repertoarja, je podprl Montija kot šefa tako imenovane tehnične vlade.
Pričakujejo, da bo Berlusconi odstopil konec tedna ali najpozneje v ponedeljek, zvite poteze, ki so jih od njega pričakovali pred udarci na borzah v sredo, pa verjetno ne pridejo več v poštev. Tudi vztrajanje pri tajniku svoje stranke Angelinu Alfanu kot premierskem nasledniku ne.
Že v naslednjem trenutku se je v Rimu razširila tudi zamisel, ki jo je odkrito podprl dosedanji zunanji minister Franco Frattini, naj Monti izpelje do konca mandat sedanjega parlamenta in državi pomaga, da bi se izognila nepotrebnim predčasnim volitvam, ki bi vzele preveč moči in odtegnile pozornost od reševanja krize.
Ljudstvo svobode, ki ga je pretresla »črna sreda«, s katero sta Evropa in svet udarila po Berlusconiju, se je zmedlo. En del se je skupaj z Berlusconijem omehčal in se izrekel za tehnično vlado, računa pa tudi na svoje sodelovanje v njej. Drugi del, zlasti skrajni desničarji, ki so prišli iz postfašističnega Nacionalnega zavezništva, nasprotuje sodelovanju z levo sredino in z Montijem, ki so ga vedno imeli za svojega nasprotnika.
Bossi in Di Pietro na isti strani
Za predčasne volitve in odločno proti Montijevi vladi sta se opredelila Umberto Bossi iz Severne lige in Antonio Di Pietro, bivši tožilec, ki glasno, velikokrat tudi razbijaško vodi stranko Italija vrednot. Bossi noče v navezo z Montijem, Di Pietro pa ne z Berlusconijem oziroma njegovimi uslužbenci. Oba bi pridobila veliko več, če bi lahko takoj nastopila na volitvah. Kako bi lahko sodelovala v opoziciji, si opazovalci ne morejo predstavljati.
Oseminšestdesetletni Mario Monti, ki je bil v trenutku imenovanja za dosmrtnega senatorja na obisku v Berlinu, je že povedal, da Italijo čaka neizmerno naporno obdobje, vlado pa zelo zapleteno delo. Kot svojo morebitno prvo potezo je napovedal odpravo vseh privilegijev.
O varčevalnih ukrepih, ki jih je pripravila Berlusconijeva vlada, se Monti še ni podrobno izrekel, saj so jih objavili šele danes. Pričakovati pa je, da se bo strinjal z evropskimi ocenami, da upokojevanje pri 67 letih šele leta 2026 - in ne takoj - pač ni učinkovit ukrep. Monti, spoštovani profesor ekonomije in izrazito evropsko opredeljeni politik, se zaveda, da so denarni trgi dejansko že pogoltnili, kar je bilo predvideno v Berlusconijevih ukrepih.
Tisti, ki običajno ugibajo o prihodnjih potezah, že sestavljajo seznam novih ministrov. Pričakujejo, da bo iz Berlusconijeve ekipe ostal v ožji ekipi ljudi, ki odločajo, Gianni Letta, Berlusconijeva dosedanja desna roka in operativni šef njegovih vlad, z leve sredine pa bi v ožji Montijev štab vstopil njegov nečak Enrico Letta, nekoč Prodijeva desna roka. Slišati je, da na pomoč spet kličejo starega mačka Giuliana Amata, nekdanjega premiera in ministra, prevzel naj bi zunanje ministrstvo.
Čeprav se zdi razplet prvih ur po koncu Berlusconijevega obdobja precej enostaven, se v Italiji lahko tudi še hudo zaplete, opozarjajo analitiki.
