Novi italijanski mandatar Mario Monti

Pred časom je o politikih izjavil, da so se pripravljeni strinjati z vsakomer, samo da bodo zmagali na naslednjih volitvah.

Objavljeno
14. november 2011 18.33
Posodobljeno
14. november 2011 18.39
Tone Hočevar, Rim
Tone Hočevar, Rim
Rim – Problem Italije ni Silvio Berlusconi, problem Italije smo Italijani, ki smo ga trikrat demokratično izvolili za predsednika vlade. Tako je pred slabim mesecem razmišljal današnji mandatar za sestavo italijanske vlade Mario Monti. Pred tremi leti je o politikih izjavil, da so se pripravljeni strinjati z vsakomer in o čemer koli, samo da bodo zmagali na naslednjih volitvah. Če ne bi bilo Evropske unije, ki je zahtevala spoštovanje razmerja med primanjkljajem in domačim bruto proizvodom, bi račun za sedanje napake plačevale prihodnje generacije. Tudi na to je opozoril že pred tremi leti, ko je Silvio Berlusconi šele dobro začenjal obdobje svoje pravkar padle vlade.

Ekonomist Mario Monti se je kar naenkrat znašel v središču pozornosti evropske in tudi svetovne javnosti, ko ga je predsednik Giorgio Napolitano pred tednom imenoval za dosmrtnega senatorja republike Italije in ga takoj potem postavil – za marsikoga nepričakovano – za predsednika italijanske vlade.

V resnici je Monti na italijanski in mednarodni sceni navzoč že desetletja, tudi ta trenutek je predsednik najbolj prestižne zasebne italijanske univerze Bocconi, kjer se šola italijanska elita, tudi Monti je bil njen študent. Je tudi častni predsednik zelo vplivnega bruseljskega inštituta Bruegel in med drugim – tudi to ni zanemarljivo – svetovalec banke Goldman Sachs in družbe Coca Cola.

Rojen je bil leta 1943 v Vareseju, tja se je družina med vojno preselila iz Milana, da bi se izognila bombardiranju. Oče je bil bančnik, ki je sina lahko poslal na Bocconi, od nekdaj šolo za elito, ustanovljeno v začetku prejšnjega stoletja. Če rečeš Bocconi, so ti vrata odprta, zagotavljajo uspešneži. Vsi direktorji, predsedniki nadzornih svetov in uprav prihajajo z Bocconija, tudi predsedniki industrijske zbornice, izjem je zelo malo.

Kariero je Mario Monti začel in zaokrožil kot univerzitetni profesor, najprej v Trentu, potem v Torinu, naposled od leta 1985 na Bocconiju, kjer je postal tudi rektor. Leta 1994, po smrti zgodovinskega predsednika Bocconija Giovannija Spadolinija, je postal predsednik najbolj prestižne univerze.

Silvio Berlusconi ga je leto pozneje izbral za evropskega komisarja. V Bruslju je delal dva mandata, celo desetletje, najprej s Santerjem kot komisar za notranji trg, potem s Prodijem kot komisar za konkurenco. V tistih časih se ga je prijel vzdevek »Super Mario«, ki ga spremlja še danes. Ugnal je ameriški General Electric, ko mu je preprečil nakup firme Honeywell, vsemogočnemu Billu Gatesu pa je naložil pol milijarde evrov globe zaradi zlorabe monopolnega položaja na računalniškem trgu.

Leta 2004 mu je Silvio Berlusconi preprečil tretji mandat v Bruslju. Namesto Montija, ki so si ga v Evropi želeli, je poslal svojega bližnjega sodelavca Antonia Tajanija, poraženca rimskih županskih volitev.

Italijani se nadejajo, da bo Monti tako vztrajen, neizprosen in uspešen kakor v Bruslju tudi kot predsednik rimske vlade. Njegova stališča so že dolgo znana vsem, ki berejo, saj že dolga leta dela tudi kot analitik in kolumnist najbolj branega italijanskega časnika Corriere della Sera. Sproti se je odzival na vsa pomembna ekonomska in politična vprašanja. Ker ponavadi ni imel dlake na jeziku, je šel politikom na živce. Levim in desnim. Zdaj ene in druge prosi za podporo. Brez večinske podpore v parlamentu ne bo mogel izvesti nobene izmed nujnih reform, zaradi katerih so ga poklicali v Rim, potem ko se je Evropa pred očmi presenečenih in pretresenih Italijanov mimogrede znebila Silvia Berlusconija.