Maščevalni pohod Omarja el Baširja

Sudanska vojska je zasedla še zadnje oporišče južnosudanske SPLM v zvezni državi Modri Nil.

Objavljeno
04. november 2011 17.57
Posodobljeno
05. november 2011 08.00
Boštjan Videmšek, zunanja politika
Boštjan Videmšek, zunanja politika
Kartum − Sudanski predsednik Omar el Bašir s svojo vojsko osvaja območja ob meji z Južnim Sudanom, katerih status je po odcepitvi Džube ostal nejasen. Pri tem najbolj trpijo afriški staroselci, ki so glavna tarča Baširjevih napadov, vojska Južnega Sudana v obmejnih provincah (SPLM–N) pa jih je po uresničitvi »velikega zgodovinskega cilja« pustila na cedilu.

Štiri mesece po razglasitvi neodvisnosti Južnega Sudana se uresničujejo najbolj črni scenariji. Potem, ko je nekaj časa kazalo, da bodo odnosi med Kartumom in Džubo podrejeni gospodarskemu oportunizmu in bo orožje zategadelj molčalo, so vladne sile pod Baširjevim vodstvom najprej začele napadati v provinci Abjei, ki je bogata tako z nafto kot z vodo in pašniki. Nato je izbruhnila vsesplošna ofenziva, v kateri so sudanske oborožene sile z vsemi sredstvi napadle pripadnike vojske Južnega Sudana in plemenske milice – predvsem pa civiliste – v zveznih državah Južni Kordofan (predvsem v Nubskih gorah) in Modri Nil.

Po skoraj treh mesecih srditih spopadov in drugega kroga etničnega čiščenja je vojski iz Kartuma uspelo osvojiti vsa strateška mesta in pregnati nasprotnike v skrivališča na drugi strani meje. Po poročilih nevladnih organizacij in redkih aktivistov, ki so še ostali na krvavih sudanskih bojiščih – med njimi je spet tudi Tomo Križnar –, je bilo v spopadih ubitih več tisoč ljudi.

»Sudanskim oboroženim silam je s tanki in z Alahovim blagoslovom v četrtek zvečer uspelo uničiti sile zatiranja in agresije ter ostanke tako imenovane ljudske vojske v mestu Kurmuk, ki smo ga v celoti osvobodili. Sovražne enote, ki jih je vodil upornik Malik Agar, so se razbežale in za seboj pustile orožje in opremo,« se je glasilo včerajšnje uradno sporočilo sudanske vojske. Malik Agar, voditelj enot vojske Južnega Sudana (SPLA – Osvobodilna vojska sudanskega ljudstva) v Modrem Nilu, je bil do septembra sicer guverner te obmejne zvezne države, potem pa ga je Omar el Bašir odstavil, kar je še bolj zaostrilo spopade med vojskama iz Kartuma in Južnega Sudana.

Silam iz Kartuma, ki so precej bolje oborožene – v spopadih je ključno vlogo odigralo vojaško letalstvo – od še vedno slabo organizirane in vodene SPLA in njenih enot na severni meji (SPLM–N), je v zadnjih treh mesecih uspelo dejansko razbiti enote iz Južnega Sudana in prevzeti nadzor nad celotnim Modrim Nilom. Zadnje oporišče SPLA je bilo ravno mestece Kurmuk ob etiopski meji. Padlo je le nekaj ur po tem, ko je predsednik Bašir svojim vojakom ukazal, da morajo mesto »osvoboditi« do nedelje, ko se začenjajo muslimanski verski prazniki, kar je še posebno žaljivo za večinsko animistično in krščansko prebivalstvo v obmejnih provincah, ki se je med dolgoletno sudansko državljansko vojno bojevalo na strani uporne SPLA.

Pripadniki vojske Južnega Sudana v Modrem Nilu so potrdili, da so se umaknili iz Kurmuka. »SPLM–N je izpraznila mesto, saj smo pričakovali napad sudanskih oboroženih sil. To ne pomeni, da smo se umaknili iz Modrega Nila. Tam smo še vedno navzoči in še naprej se bomo bojevali.«

»To še zdaleč ne pomeni, da je vojne konec ali da smo poraženi,« je sporočil tiskovni predstavnik sil Južnega Sudana v obmejnih območjih Sulejman Osman. Vojake iz Kartuma je obtožil, da so med napadom uporabili tudi kemično orožje, in dodal, da je nekdanji guverner Agar »na varnem«. »Nekateri izmed naših borcev, ki so bili ranjeni v boju, so čudno krvaveli iz ušes in nosa,« je izjavil Osman.

Iz Kartuma so sporočili, da so bile izgube visoke na obeh straneh in da zdaj poteka »čiščenje mesta«, ki je bilo med letoma 1983 in 2005 eno ključnih bojišč sudanske državljanske vojne. V zadnjih dveh mesecih je iz zvezne države Modri Nil pred (predvsem letalskimi) napadi vladne vojske v sosednjo Etiopijo zbežalo najmanj 30.000 ljudi.