McCain v boj za predsednika

Ameriški senator John McCain je dejal, da se bo podal v boj za republiškega kandidata na predsedniških volitvah 2008. Medtem je med predsedniškimi kandidati Obama začel prehitevati Clintonovo.

Objavljeno
01. marec 2007 12.55
Senator McCain
Washington - Ameriški senator John McCain je dejal, da se bo podal v boj za republiškega kandidata na predsedniških volitvah 2008. Nekdanji veteran vietnamske vojne je tudi dejal, da bo bo svojo uradno kandidaturo razglasil aprila. 70-letni senator iz Arizone je ključni zaveznik predsednika Georgea Busha v zvezi z iraško vojno, saj je podprl Bushevo povečanje ameriških vojaških enot v Iraku. Napadel pa je tudi poveljnika ameriških sil na Bližnjem vzhodu generala Johna Abizaida zaradi njegovih izjav o položaju v Iraku. "Globoko obžalujem, da se vam zdi, da sta status quo in stopnja našega napredka (v Iraku) sprejemljiva," je dejal in poudaril, da se večina Američanov s tem ne strinja.

McCain sicer velja za človeka, ki na strankarsko zvestobo ne da veliko. Čeprav zagovarja številna republikanska stališča, je tako v svoji karieri pogosto glasoval z demokrati. Predsedniku Bushu nasprotuje pri politiki do okoljskih vprašanj in zmanjševanja davkov, ki se mu zdijo preveč naklonjeni bogatim, pri vprašanjih financiranja podjetij ter mučenja vojnih ujetnikov, ki mu ostro nasprotuje.

Nekatera stališča tega predsedniškega kandidata pa so tipično republikanska. McCain tako nasprotuje strožjemu nadzoru nad strelnim orožjem v ZDA in zahteva, da se mladoletnikom, osumljenim za nasilne zločine, sodi kot odraslim.

Po mnenjih nekaterih je največja slabost McCaina v njegovih letih. Če bi zmagal na volitvah, bi takrat bil star ravno 72 let, s tem pa bi postal najstarejši izvoljeni predsednik kdajkoli v ZDA.

V zadnjih tednih po priljubljenosti med republikanskimi kandidati vodi nekdanji župan New Yorka Rudolph Giuliani.

Obama začel prehitevati Clintonovo med temnopoltimi

Zadnja javnomnenjska raziskava časopisa Washington Post kaže, da temnopolti predsedniški kandidat demokratske stranke, senator Barack Obama iz Illinoisa, prvič doslej vodi v anketah med temnopoltimi Američani pred senatorko iz New Yorka Hillary Clinton. Nekdanja prva dama ZDA je doslej krepko vodila v anketah tudi med temnopoltimi, Obama pa jo je po anketi Washington Posta tokrat prehitel s 44 odstotki podpore proti 33 odstotkom.

Ker je do volitev še daleč, anketa kaže le na to, da Obama počasi pridobiva podporo med volivci, ki ga šele spoznavajo, ne glede na to, da je bil zadnje tedne deležen ugodne pozornosti medijev. Temnopolti volivci so pomemben blok demokratske stranke, ki ima še vedno dobre spomine na nekdanjega predsednika ZDA Billa Clintona, ki so mu rekli prvi "črni" predsednik ZDA, ta simpatija pa se prenaša tudi na njegovo ženo. Anketa namreč kaže, da ima pozitivno mnenje o Hillary Clinton kar 85 odstotkov temnopoltih volivcev, med tem ko jih ima takšno mnenje o Obami 70 odstotkov.

Zadnja anketa CNN pa kaže na zanimiv odnos belopoltih in temnopoltih volivcev do vprašanja, ali so ZDA pripravljene na temnopoltega predsednika. Kar 65 odstotkov belcev pravi, da s tem ni problema, temnopolti pa so bolj nejeverni, saj jih tako meni le 54 odstotkov. Odgovore belcev na vprašanja ankete je sicer potrebno jemati z merico dvoma, saj je ozračje v ZDA takšno, da bi le redki povedali, da ne bi volili za temnopoltega kandidata, ker to ni politično korektno, strah pred obtožbami z rasizmom pa je prisoten ne glede na anonimnost anket. Temnopolti volivci v nasprotju s tem nimajo težav, da povedo, kar jim leži na duši.

Ameriški mediji in analitiki si sicer te dni dajo veliko opraviti z ugibanjem, da Obama morda ni dovolj ali ustrezno "črn" za ameriške temnopolte volivce. Ugiba se, da nima dovolj podpore, ker je črn le na pol, saj je njegova mati bela, njegov oče pa prihaja iz Afrike in ne iz ameriške črnske skupnosti, ki se sicer ironično imenuje tudi "afriško-ameriška" skupnost. Za večino temnopoltih volivcev so sicer takšna ugibanja španska vas. Obamim problem je za zdaj, da je v primerjavi s Hillary Clinton, ki jo dodobra pozna ves svet, še vedno premalo znan, ne glede na to, da se pogosto pojavlja v medijih.