Med demokrati prva nesoglasja zaradi Iraka

Washington/Bagdad - Kongresno vodstvo ameriške demokratske stranke je v ponedeljek začelo kazati prve znake nesoglasij glede nadaljevanja nasprotovanja politiki predsednika Georgea Busha do Iraka, potem ko so doslej uspeli sprejeti le neobvezno resolucijo v predstavniškem domu proti povečanju števila vojakov v Iraku. Senat za zdaj še ne bo glasoval o odvzemu vojnih pooblastil Bushu, predstavniški dom pa ni enoten glede morebitne blokade financiranja poglobitve posredovanja v Iraku.

Glasovanje o odvzemu vojnih pooblastil Bushu odloženo

Vodja demokratske večine v senatu Harry Reid iz Nevade je v ponedeljek dejal, da bo glasovanje o predlogu, s katerim bi Bushu odvzeli vojna pooblastila, ki so mu jih dali leta 2002 in ki jih je izkoristil za napad na Irak, malce odloženo.

Reid je dodal, da si najprej želi potrditve predloga o potrditvi priporočil komisije, ki je raziskovala ozadje napadov na ZDA 11. septembra 2001. Razprava o vojnih pooblastilih bi to zavlekla, žrtve terorističnih napadov pa si potrditve želijo kar najhitreje. Dejansko pa naj bi se Reid zavedal, da nima potrebnih 60 glasov za potrditev predloga Josepha Bidna iz Delawarea in Carla Levina iz Michigana o odvzemu Bushevih vojnih pooblastil, da jih morda ne bi izkoristil še za napad na Iran.

Nesoglasja med demokrati zrcali odnos javnosti do Iraka

V ponedeljek je prišlo tudi do prve razlike v mnenju med predsednico predstavniškega doma Nancy Pelosi iz Kalifornije in Johnom Murtho iz Pennsylvanije, ki sta bila doslej trdna zaveznika.

Murtha bi rad v zakon o izrednem financiranju vojne v Iraku in Afganistanu dodal amandma o prepovedi pošiljanja vojakov v boj, če ne bodo imeli dovolj časa za urjenje in počitek med eno in drugo napotitvijo. Pelosijeva pa je v ponedeljek dejala, da sama ne zagovarja povezovanje financiranja vojske na terenu z urjenjem in počitkom. Zatrdila je, da bodo vojaki denar dobili.

Nesoglasja med demokrati so bila pričakovana, saj je tudi ameriška javnost krepko zmedena glede Iraka. Vse ankete kažejo, da so Američani vojne siti, vendar pa niso enotni glede tega, kako bi jo bilo najbolje končati. Demokrati sicer upajo, da bodo z različnimi neobveznimi resolucijami in opozorili vplivali na Busha, da spremeni smer, vendar pa se jim lahko to maščuje, saj njihovi volivci, ki so jim dali večino, zahtevajo ukrepanje.

Poročilo: Vojska ZDA ne bo zmožna hitrega odziva na novo krizo

Sicer pa je v ponedeljek javnost poročala o za zdaj še zaupnem poročilu načelnika štaba združenih poveljstev ameriške vojske, generala Petra Pacea, o pripravljenosti vojske. Poročilo pravi, da sta vojni v Iraku in Afganistanu povzročili prenapetost oboroženih sil in da obstaja bistveno tveganje, da se vojska ne bo mogla hitro in v zadostnem številu odzvati na novo krizo.

Omenjeno poročilo pripravijo vsako leto, Pace pa ga je v začetku leta dal obrambnemu ministru Robertu Gatesu, ki ga je predstavil kongresu. Pentagon je dele poročila v ponedeljek objavil, ne pa celotnega. Vojaška pripravljenost sicer precej niha, saj naj bi bilo tveganje za hiter in zadosten odziv na nove krize leta 2004 "bistveno", leta 2005 pa spet "zmerno".

Zadnje poročilo pravi, da vojska dela na tem, da popravi učinkovitost, vendar pa naj bi bilo potrebnih več let, da se tveganje spravi nazaj na sprejemljivo raven. Ameriška vojska med drugim razmišlja o morebitnih krizah v Severni Koreji, na Kubi, Kitajskem, v Iranu, Libanonu in drugje. Zadnje poročilo sicer ne upošteva odločitve o napotitvi dodatnih 21.500 vojakov v Irak.

Iraška vlada potrdila predlog naftnega zakona

Iraška vlada pa je v ponedeljek odobrila predlog zakona o nafti in ga poslala v potrditev 275-članskemu parlamentu, je sporočil iraški premier Nuri al Maliki in dodal, da je ta odločitev pomemben korak v smeri spodbujanja investicij v iraško naftno industrijo. Al Maliki je še povedal, da bo "zakon o nafti in plinu koristen za Iračane vseh ver in etničnih skupnosti".

Al Malikijeva vlada je obljubila sprejetje naftnega zakona do konca leta 2006, vendar se je sprejetje zavleklo zaradi nasprotovanj Kurdov, ki so hoteli več besede pri podeljevanju koncesij in razdeljevanju dohodkov od prodaje nafte. Velika večina naftnih rezerv Iraka se namreč nahaja na kurdskem severu in šiitskem jugu.

"Ta zakon bo zagotovil Iračanom popoln nadzor nad naravnimi viri," je povedal minister za nafto Husein al Šahristani in dodal, da bo zakon omogočil razdelitev dohodkov od prodaje nafte med vse Iračane po vsej državi. Za to bo poskrbel zvezni svet za nafto in plin, ki bo odločal tudi o podeljevanju koncesij in določanju predpisov za izkoriščanje naftnih virov.