Med vojno v BiH streljal na Muslimane

Eduard Limonov je ruski pesnik in pisatelj in brez dvoma najbolj kontroverzen ruski politik. Vodi prepovedano Nacionalboljševistično stranko in je eden najbolj dejavnih članov opozicijske koalicije Druga Rusija, ki si že več let neuspešno prizadeva spodkopati Putinov režim.

Objavljeno
30. oktober 2009 09.14
Polona Frelih
Polona Frelih
Moskva - Eduard Limonov je ruski pesnik in pisatelj in brez dvoma najbolj kontroverzen ruski politik. Vodi prepovedano Nacionalboljševistično stranko in je eden najbolj dejavnih članov opozicijske koalicije Druga Rusija, ki si že več let neuspešno prizadeva spodkopati Putinov režim. Poleti leta 1992 je skupaj s srbsko vojsko z vzpetin nad Sarajevom streljal na nemočne civiliste. Posnetek, na katerem najprej sproščeno klepeta z nekdanjim voditeljem bosanskih Srbov Radovanom Karadžićem, nato pa brez oklevanja poklekne za mitraljez in iz njega izstreli več rafalov, si je še zdaj mogoče ogledati na YouTubu.

V telefonskem pogovoru za Delo 66-letni Limonov svoje preteklosti ni hotel komentirati, je bil pa precej bolj gostobeseden pri obrambi Radovana Karadžića. S Karadžićem, ki je obtožen genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov, se je Limonov seznanil v dneh, ki so bili za Sarajevo zares peklenski. Med obleganjem je bilo ubitih 12.000, ranjenih pa 56.000 ljudi. Kar 85 odstotkov žrtev je bilo civilistov.

»Žal mi je, da so ujeli Radovana Karadžića, saj imam o njem povsem drugačno mnenje, kakor ga poskuša vsiliti Zahod, ki ga je označil za vojnega zločinca. Srbi so v Bosni živeli več tisoč let in so imeli pravico svojo zemljo braniti tudi z orožjem. Ne glede na to, kakšna bo odločitev Haaga, bo za bosanske Srbe vedno narodni heroj. V Bosni so se bojevali tudi muslimanski in hrvaški voditelji, demonizirali pa so samo predsednika bosanskih Srbov.« Mu je vsaj žal, da je skupaj z njim streljal na civiliste? »Ni mi treba postavljati takšnih vprašanj. Nasvidenje.« In je odložil slušalko.

O zločinski preteklost Limonova so se razpisali številni ruski mediji, ki poskušajo na ta način diskreditirati opozicijsko koalicijo Druga Rusija, katere idejni oče je šahovski velemojster Gari Kasparov. »Podoba borca za demokracijo, ki se pojavlja ob boku Kasparova, je v velikem nasprotju s krvavim masakrom, v katerem je sodeloval pred 14 leti,« so zapisali v Pravdi. Opozicija za soboto napoveduje še en protestni shod, za katerega pa moskovska mestna oblast ni dala dovoljenja.

Bolj kakor to v ruskih medijih odmeva še ena, milo rečeno sporna poteza, ki so si jo privoščili v Kasparovem gibanju Združena državljanska fronta. Z mesta izvršne direktorice so odstavili ustanovno članico Marino Litvinovič, ki se je v nemilosti znašla zaradi objave članka, v katerem je predlagala sodelovanje z oblastjo pri modernizaciji države, za kar se je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev zavzel na svojem blogu z imenom Rusija gre naprej!
Ruski politični analitiki in komentatorji so se razpisali o ideološki netoleranci in političnih represijah znotraj gibanja, ki samo sebe predstavlja za demokratično, v resnici pa deluje po enakih mehanizmih kakor vladajoča Enotna Rusija. »Združena državljanska fronta je demokratično gibanje, ki kategorično zavrača trenutni ruski politični režim. Hočemo ga zrušiti, zato zavračamo in bomo zavračali vsake poskuse naše vključitve v oblastne strukture,« so odgovorili v Kasparovih krogih.

Zaradi Limonova so katalonski mediji problematizirali tudi dejstvo, da je nagrado Andreja Saharova letos prejela ruska človekoljubna organizacija Memorial. Sklicujoč se na fotografijo, na kateri nagrajeno Ljudmilo Aleksejevno menda spremlja nihče drug kot Limonov, so v katalonskem časopisu Avui zapisali: »Memorial bi za človekove pravice naredil veliko, če bi Limonova izgnal iz svoje organizacije, člani evropskega parlamenta pa bi žrtve vojne v Bosni počastili, če bi od organizacije zahtevali, naj to stori, preden jim 16. decembra predajo nagrado.«

Več v petkovi tiskani prilogi Dela