Medlo o Balkanu, bolj smelo o zaposlovanju

Dialog civilizacij, izraelsko-palestinski odnosi, iranski jedrski program, volitve v Belorusiji in Ukrajini, obeti vstopa držav zahodnega Balkana v Unijo so teme srečanja zunanjih ministrov EU v Salzburgu.

Objavljeno
10. marec 2006 21.30
Zunanji ministri EU preden so zapečatili usodo Hrvaške
Salzburg, Bruselj/Od naših dopisnikov – Dialog civilizacij, izraelsko-palestinski odnosi po volilni zmagi Hamasa, iranski jedrski program, volitve, ki bodo marca v Belorusiji in Ukrajini, obeti vstopa držav zahodnega Balkana v Evropsko unijo – to so poglavitne teme dvodnevnega srečanja zunanjih ministrov EU, ki se je včeraj začelo v Salzburgu. V soboto se jim bodo pridružili še kolegi iz Bolgarije, Romunije, Turčije, Hrvaške, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne gore in predsednik Kosova Fatmir Sejdiu.

Izjava o evropski perspektivi balkanskih držav je edini dokument, ki ga bodo ministri danes sprejeli v Salzburgu. Sprva ambiciozni osnutek izjave je bil zaradi posredovanja Francije zelo okleščen. Širitve ne omenja, vsebuje le formulacijo, "da je prihodnost zahodnega Balkana v Evropski uniji". Francija je po zatrjevanju diplomatskih virov najprej vztrajala, naj ministri sploh ne bi sprejeli nobene izjave o Balkanu. Blagi namig o možnem vstopu balkanskih držav v Unijo se je v njej znašel predvsem po zaslugi Italije.

Ena pomembnejših tem srečanja je Iran. Javier Solana je v intervjuju za Der Standard dopustil možnost, da bi Unija podprla sankcije proti tej državi: “Ne izključujem sankcij. Odvisno seveda od tega, za kakšne sankcije gre. Gotovo nočemo prizadeti iranskega ljudstva.” Po besedah evropske komisarke Benite Ferrero Waldner bi moral Iran sprejeti ruski predlog in privoliti v plemenitenje urana na ruskem ozemlju.

Unija bo še naprej finančno podpirala palestinsko ljudstvo. Od treh načel, ki jim mora zadostiti bodoča palestinska vlada – odpoved nasilju, priznanje Izraela in spoštovanje sklenjenih dogovorov – ne bo odstopila. Toda od Hamasa ni mogoče pričakovati, da se bo spremenil čez noč. “Gre za proces, ki bo morda postopen”.

Odpiranje trgov dela za nove članice EU

Na Finskem, Portugalskem in v Španiji se bodo delavci iz novih članic EU po prvem maju lahko zaposlovali brez omejitev. Nemčija, Avstrija in Belgija so na včerajšnjem zasedanju ministrov za delo napovedale, da bodo omejitve podaljšale. Francija, Grčija, Nizozemska in Danska pa dokončne odločitve še niso sprejele, je povedal avstrijski minister za gospodarstvo Martin Bartenstein.

Omenil je še, da je Avstrija v zadnjih dveh letih kljub temu že omilila pogoje za zaposlovanje delavcev iz tretjih držav. Z Madžarsko in Češko je, denimo, sklenila dvostranska sporazuma; da se o takšnem sporazumu dogovarja tudi s Slovenijo, ni omenil. Je pa slovenski minister za delo Janez Drobnič izjavil, da bo dogovor o njem gotovo mogoče doseči v nekaj mesecih.

Vladimir Špidla, evropski komisar, pristojen za zaposlovanje, je prepričan, da bodo vse članice odločitev o odprtju oziroma ohranitvi prehodnega obdobja sprejele pravočasno, to je do prvega maja. Države, ki napovedujejo omilitev pogojev, da niso jasno povedale, kaj natančno s tem mislijo. Že 1. maja 2004 so svoj trg dela za delavce iz novih članic EU povsem odprle Britanija, Irska in Švedska.

Janez Drobnič je dejal, da so predstavniki teh držav včeraj jasno povedali, da je bila ta odločitev zelo koristna; na Irskem ugotavljajo, da je pripomogla k njihovi visoki gospodarski rasti. Slovenski minister je v svoji razpravi omenil, da je prosti pretok delovne sile ena temeljnih vrednot Unije, od katere imajo lahko vse članice koristi. O pomislekih nekaterih članic, da odpiranje trgov dela spodbuja socialni damping in delo na črno, je menil, da je to treba preprečiti z boljšim inšpekcijskim nadzorom, preganjanjem dela na črno in zagotovitvijo izmenjave podatkov.

Avstrija je po Drobničevih besedah napovedala omilitev pogojev za zaposlovanje delavcev iz novih članic v nekaterih sektorjih, katerih niso omenili. Italijanska delegacija še ni povedala, kaj bo storila. Predvsem na podlagi razprave francoskega ministra, v kateri je omenil tudi Slovenijo, je bilo mogoče sklepati, da tiste članice, ki se še ne bodo odločile odpreti trg dela, prehodnega obdobja ne bodo podaljšale do leta 2011. Poenostavitev postopkov je napovedal tudi belgijski minister.

Iz sobotne tiskane izdaje Dela.