Tiskane izdaje
Ženeva - »Naj bo jasno, da so današnje šokantne in brutalne razmere neposreden rezultat štirih desetletij nespoštovanja pravic in svobode Libijcev s strani trenutnega voditelja,« je v Palači narodov v Ženevi dejala visoka komisarka OZN za človekove pravice Navi Pillay. Njen poziv mednarodni skupnosti k sprejetju »odločnih ukrepov« za umiritev napetosti v nemirni severnoafriški državi je bil uvodno dejanje izrednega zasedanja Odbora OZN za človekove pravice, prvega od več visokih mednarodnih srečanj, ki so se danes odvrtela okrog čedalje bolj nevarnih razmer v Libiji.
Najnovejše podatke o več tisoč mrtvih in ranjenih v nasilnem obračunavanju libijskih oblasti s protivladnimi protestniki so predstavniki 47 držav članic odbora izkoristili za ostre obtožbe na račun libijskega vodstva. »Zatiranje miroljubnih protestov v Libiji je v alarmantnem porastu, kar potrjujejo poročila o množičnih pobojih, aretacijah, pridržanjih in mučenju protestnikov. Po navedbah nekaterih virov je mrtvih in ranjenih na tisoče,« je med drugim poudarila komisarka Pillayjeva, ki je Gadafijev poziv privržencem, naj napadajo protestnike, označila za potencialni vojni zločin. Kazenska odgovornost voditelja pri vsej zadevi ni vprašljiva, je še dodala.
Za največ ostrih besed in vsesplošno nasprotovanje metodam libijskega režima so poskrbele ZDA, Evropska unija in nekatere latinskoameriške države, ki so tudi najbolj glasno podprle idejo o izključitvi Libije iz Odbora za človekove pravice. Ta je danes prvič zasedal zaradi katere od svojih članic. Največ zadržkov do kritik ravnanja režima v Tripoliju so analitiki že pred srečanjem pričakovali predvsem od predstavnikov nekaterih azijskih in afriških držav: precedens, ki bi ga ustvarila izključitev Libije zaradi kršitev človekovih pravic, bi bil lahko v prihodnosti usoden za marsikatero od njih. Ukinitev članstva države v tem organu Svetovne organizacije bi sicer moralo potrditi vsaj dve tretjini držav članic generalne skupščine OZN.
Nemčija: Čas za sankcije (P. Ž., Berlin)
Mnogi Nemci že čutijo posledice libijske krize na lastnem žepu, saj se nadaljuje rast cen bencina na črpalkah. Na politični ravni se Berlin zavzema za ukrepe proti Gadafijevemu režimu. Po besedah zunanjega ministra Guida Westerwelleja je čas pozivov minil, prišel da je čas za evropske sankcije. Obsegale naj bi široko paleto ukrepov, od prepovedi dobave opreme (orožja) varnostnim silam do zamrznitve Gadafijevega premoženja. V medijih so se sicer pojavila ugibanja, da bi nemški vojaki utegnili sodelovati pri evakuaciji ljudi iz Libije, Westerwelle pa je odločno zavrnil namigovanja o vojaškem posredovanju. V Nemčiji je posebno kočljivo vprašanje beguncev in delitve bremen med evropskimi državami. Notranji minister Thomas de Maizière je posvaril pred ustvarjanjem panike, saj da množičnega vala beguncev sploh še ni.
Brez panike, svari Napolitano (T. H., Rim)
Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je pozval vse politične stranke in vladne službe, naj ne zganjajo panike in naj ne jokajo nad zlo usodo najbližje libijske sosede v Evropi. Libijci bodo prišli, biti moramo pripravljeni, histerija samo škodi. Evropa pa nam tudi mora priskočiti na pomoč je Napolitano rekel v Berlinu, kjer je na uradnem obisku. Notranje ministrstvo v Rimu je medtem začelo pripravljati šotorišča in tabore, kamor bodo naselili prvi val beguncev iz Libije. Predvidevajo, da bo prišlo vsaj 50.000 ljudi, ki se umikajo pred nasiljem. Ne gre za paniko, biti pa moramo pripravljeni, je priprave ocenil notranji minister Roberto Maroni. Italija medtem še vedno rešuje svoje državljane. Tistim na jugu Libije je zmanjkalo živeža, obrambni minister Ignazio La Russa je ukazal vojski, naj se podviza, rojake reši in pripelje domov.
