Tiskane izdaje
Holokavst je bil sistematični genocid predvsem Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno. Začel se je v letu 1941 in je trajal vse do leta 1945.
Glavni cilj holokavsta je bilo iztrebljenje evropskih Judov. Med vojno so nacisti ubili šest milijonov Judov.
V koncentracijskem taborišču Auschwitz je v plinskih celicah ali v poskusih nacističnih znanstvenikov izgubilo življenje skoraj 1,5 milijona ljudi, pretežno Judov, pa tudi veliko Slovanov in Romov. Taborišče je 27. januarja 1945 osvobodila ruska Rdeča armada, zato so ta dan Združeni narodi leta 2005 izbrali za dan spomina na holokavst. 27. januar je postal dan, ki mednarodno skupnost opominja, da je bila posledica holokavsta poboj šestih milijonov oziroma tretjine takrat živečega judovskega prebivalstva skupaj s predstavniki številnih drugih manjšin, tako nazorskih kot ostalih.
Slovenska vlada je leta 2008 ta datum razglasila za nacionalni dan spomina na holokavst. V Sloveniji tako dan spomina na holokavst kot nacionalni spominski dan letos obeležujemo prvič.
Na ta dan se spominjamo vseh žrtev tega temnega obdobja človeške zgodovine: Romov, Sintov, duševno in telesno prizadetih, pripadnikov različnih verskih ločin, političnih zapornikov, Slovanov in med njimi tudi vseh Slovencev, ki so bili iz kakršnegakoli razloga internirani v nacistična koncentracijska taborišča, so v sporočilu za javnost zapisali na zunanjem ministrstvu.
Holokavst je zahteval tudi številne žrtve med slovenskimi Judi, še zlasti v Prekmurju, kjer jih je v predvojnem obdobju živelo največ. Skupno je bilo iz Slovenije v koncentracijska taborišča, kot so Ravensbrück, Auschwitz, Mauthausen, pa tudi posamezna delovna taborišča prepeljanih okrog 63.000 ljudi.
Dan spomina na holokavst pa ni le dan spomina na žrtve, temveč tudi na tiste, ki so holokavst preživeli. Šestdeset let po koncu holokavsta je zaradi odhajajočih generacij preživelih dolžnost mednarodne skupnosti, da prepreči izgubo zavesti o grozotah, storjenih med drugo svetovno vojno, vse večja, poudarjajo na MZZ.
V tem kontekstu Slovenija po navedbah zunanjega ministrstva od leta 2007 dejavno sodeluje v projektni skupini, ki si prizadeva za mednarodno sodelovanje na področju izobraževanja, spominjanja in raziskovanja holokavsta, da bi ohranjali zavest o tem, da holokavst pomeni svarilo pred nevarnostjo sovraštva, nestrpnosti in predsodkov. "Ob pojavih raznih oblik diskriminacije, antisemitizma, rasizma in ksenofobije se danes zdi potreba po opominjanju še toliko večja," se še sporočili z MZZ.
Zveza združenj borcev je dan spomina na holokavst obeležila v nedeljo. Slavnostni govornik, predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, je holokavst označil kot tragedijo nedolžnih, ohranjanje spomina nanj pa mora biti kot opomin posredovano prihodnjim generacijam.
"Dan spomina na holokavst za sodobni svet pomeni opomin k odgovornemu izbiranju političnih voditeljev in doslednemu spoštovanju osnovnih človekovih pravic. Želi biti tudi trenutek pietete in spomina na minule dogodke," pa so v svojem sporočilu ob dnevu spomina na holokavst zapisali v Slovenski škofovski konferenci.
