Tiskane izdaje
V Srebrenici, mestu, kjer se je 11. julija 1995, kot je razsodilo mednarodno sodišče za vojne zločine, zgodil najhujši genocid v Evropi po drugi svetovni vojni in kjer je v Spominskem centru Potočari pokopanih 5657 ubitih Bošnjakov, iščejo pa jih še približno tri tisoč, je policija Republike srbske opazovalcem Sveta Evrope preprečila vstop v policijsko postajo, da bi spremljali registracijo volivcev pred oktobrskimi lokalnimi volitvami.
Opazovalcem je osrednja volilna komisija BiH izdala akreditacije in jim dovolila spremljanje procesa registracije državljanov, spreminjanje naslovov prebivališča in izdajanje osebnih izkaznic, ministrstvo za notranje zadeve Republike srbske pa je opazovalcem prepovedalo spremljanje teh aktivnosti. V mednarodnih krogih v Sarajevu imajo to za resen incident. Težave pri pripravah na lokalne volitev so se začele po odločitvi osrednje volilne komisije BiH, da se v Srebrenici volitev lahko udeležijo samo državljani, ki imajo stalno prebivališče, in ne pregnani Srebreničani, kot je bilo na prejšnjih volitvah. Pred vojno je v Srebrenici živelo 72,9 odstotka Muslimanov, 25,2 odstotka Srbov, 0,1 odstotka Hrvatov in »ostali«. Zdaj je večina prebivalstva srbska, zato imajo Srbi na volitvah župana in lokalnih oblasti več možnosti za izvolitev.
Bošnjaki so se najprej pritožili uradu visokega predstavnika. Ko se mednarodna skupnost ni hotela vpletati v spor, so se Bošnjaki odločili, da se vrnejo v Srebrenico in se registrirajo za volitve. Trdijo, da jim je to preprečila srbska policija. Emir Suljagić, koordinator Pobude glasujmo za Srebrenico, je izjavil, da je to še ena oblika zastraševanja Srebreničanov in ovira za vrnitev domov. Vršilec dolžnosti načelnika občine Čamil Duraković pa je od urada Sveta Evrope v BiH zahteval, naj opazovalce zadrži v Srebrenici, kjer bi nadzorovali dogajanje in poročali o vsakodnevnih kršitvah človekovih pravic Srebreničanov.
