Tako bo evropska komisija že danes predlagala serijo ukrepov, s katerim bi blažili posledice kaotičnega brexita na podjetja in posameznike. Osnovna posledica bo, da bi že 30. marca v Združenem kraljestvu prenehalo veljati pravo EU. Če bi bil potrjen ločitveni sporazum, je v njem predvideno obdobje tranzicije do konca leta 2020, v katerem bi bolj ali manj vse ostalo enako. To bo obdobje bi se lahko podaljšalo še za eno ali dve leti. Zaradi prepletenosti znotraj EU po več kot štirih desetletjih britanskega članstva, bi neurejen rez prizadel številna področja.
Kot je Bruselj že poleti opozoril v analizi priprav na brexit, bi povsem kaotična ločitev povzročila neurejen status državljanov, ki bi ostali na eni ali drugi strani. Promet bi bil močno prizadet. Carinske, sanitarne in fitosanitarne kontrole na mejah bi lahko povzročile velike zastoje. Na področju trgovine bi nastale številne težave, saj bi bilo trgovanjem po pravilih Svetovne trgovinske organizacije velik korak nazaj v primerjavi z dosedanjim enotnim trgom. Carinski postopki bodo zahtevali veliko postopkov in dokumentacije. Med najbolj prizadetimi bi bil finančni sektor.
Posebni ukrepi Bruslja so predvideni na področjih, kakršna so status državljanov, finančne storitve, sanitarna pravila … Ukrepi bi bili enostranski in časovno omejeni. Posebej bi morali urediti vprašanje prometa, da bi lahko letala še vedno povezovala obe strani Rokavskega preliva. Že tako so predlagane rešitve, po katerih bi britanske državljane izvzeli iz vizumske ureditve. Plat zvona bijejo v članicah, ki bodo najbolj prizadeti. Iz belgijske Flandrije gre v Združeno kraljestvo za skoraj 30 milijard evrov izvoza na leto. Številni zapleti so pričakovani v pristaniščih.
Tudi Romunija, ki bo 1. januarja prevzela predsedovanje Svetu EU, si ob številnih drugih težavah, mora beliti glavo s posledicami brexita. »Upamo, da bo postopek urejen. Zagotoviti moramo, da bodo državljani on podjetja pripravljeni,« je na pogovoru z bruseljskimi dopisniki povedala romunska veleposlanica pri EU Luminiţa Odobescu. Sicer napoveduje, da morajo biti pripravljeni na vse opcije, a najprej »čakamo na jasnost iz Londona«. Številni od ukrepov za bolj krizne razmere, ki bi jih lahko povzročil kaotičen brexit, bodo morali v zakonodajni postopek.
V bruseljskih analitskih krogih po dogajanju na zadnjem vrhu EU in glede na razmerje sil v britanski politiki opozarjajo na večjo verjetnost brexita brez ločitvenega sporazuma. To, kar je bilo dosežno v pogajanjih, sicer še ni mrtvo, saj se britanski parlament o sporazumu sploh še izrekal. Ugiba se še o enem vrhu EU o brexitu januarja. »Za EU27 bi bilo smotrn, če bi vedeli, kaj Združeno kraljestvo sploh hoče – ne le Theresa May, marveč vsi, vključno s parlamentom,« je med analizo zadnjega vrha povedal analitik Evropskega političnega centra (EPC) Janis A. Emmanouilidis.
Sporočila EU27 z zadnjega vrha ne razume le kot sporočilo državam, naj se pripravijo na najslabši scenarij (trd brexit), marveč tudi v London – da se bližamo točki brez povratka. Kljub temu opozarja na razširjeno upanje, da bodo v Westministru, ko bo edina alternativa kaotični brexit s hudimi gospodarskimi posledicami, le podprli ločitveni sporazum. Tudi podaljšanje 50. člena Pogodbe o EU, ki ureja izstop članice in se izteče ob koncu dveletnega roka 29. marca, ni samoumevno. Predvsem je odvisno od tega, čemu bi bilo namenjeno. O njem se odloča s soglasjem vseh EU27.
Čeprav je prva želja Mayeve ločitev s sporazumom, so tudi na Otoku okrepili priprave ukrepov za ublažitev posledic trdega brexita.