Grčija ovita v medijski molk

Stavkajočim v Grčiji so se z 48-urno stavko pridružili tudi novinarji. Jutri se začne dvodnevna splošna stavka.

Objavljeno
18. oktober 2011 12.22
Posodobljeno
18. oktober 2011 12.36
Mo. Z., Delo.si
Mo. Z., Delo.si
Atene -  Do četrtka ne bo nobenih novic ne na radijskih postajah ne na spletnih straneh. Prav tako ne bodo izhajali časopisi in revije. Že v ponedeljek so delo odložili mornarji, davčni uradniki, zaposleni v občinskih in mestnih službah, odvetniki in zdravniki. Močno zadolžena država se sooča z omejitvami javnih storitev, paralizirana sta železniški in morski promet, piše Slovenska tiskovna agencija.

Roke imajo še vedno prekrižane državni uslužbenci na devetih ministrstvih in več državnih agencijah, stavkajo pa tudi zaposleni v davkariji. Nadaljuje se tudi stavka carinikov, ki naj bi trajala še vsaj v sredo in četrtek, kar bi lahko onemogočilo dobavo hrane in goriva. Smetarji medtem s prekrižanimi rokami vztrajajo že od 2. oktobra, tako da je pri odnašanju na tisoče ton smeti v ponedeljek pomagala grška vojska.

Pred vrati je splošna stavka

Sicer pa je v Grčiji za sredo in četrtek napovedana splošna stavka. Organizirala sta jo vodilna sindikata v državi, njen namen pa je nasprotovanje novim vladnim varčevalnim ukrepom. Med drugimi naj bi se splošni stavki pridružili kontrolorji zračnega prometa, zaprte bodo trgovine, banke, državni uradi in šole, v sredo tudi bencinske črpalke.

Pričakovati je, da bodo še naprej stavkali tudi odvetniki, saj vlada s ciljem doseči večjo konkurenčnost načrtuje večjo odprtost odvetniškega sektorja, v bolnišnicah pa naj bi delo opravljalo le nujno osebje.

V tednu, ki ga bosta v Grčiji zaznamovala stavkovni val in poslansko glasovanje o novem svežnju varčevalnih ukrepov, pa se se je grška vlada, na čelu katere je premier Jorgos Papandreu, soočila tudi s tremi odstopi visokih državnih uradnikov.

Glasovanje o novem svežnju ukrepov

Splošna stavka bo sovpadla s četrtkovim poslanskim glasovanjem o svežnju ukrepov, katerih sprejetje v zameno za finančno pomoč zahtevajo Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad. Omenjene institucije so namreč Grčiji lani zagotovile 110 milijard evrov vredno posojilo, Atenam pa se obeta že nova finančna pomoč.

Varčevalni ukrepi, ki so v močno zadolženi državi sprožili toliko srda in za katere Krisohoides verjame, da bodo v četrtek sprejeti, med drugim vključujejo prerazporeditev 30.000 javnih uslužbencev na delovna mesta s plačo v višini 60 odstotkov njihove osnovne, pri čemer jih bodo po letu dni bodisi premestili bodisi odpustili.