Tiskane izdaje
Sirija drvi v ponor. Spopadi v Damasku, kjer uporniki obvladujejo vsaj tri večje četrti, se stopnjujejo. V večjem delu države, od koder tako rekoč ni novic, vlada kaos. Številni poveljniki vladne vojske so odrezani od osrednjega poveljstva, ki je bilo v sredo v samomorilskem napadu tako rekoč obglavljeno.
Sirski konflikt, ki se hitro spreminja v totalno vojno, vsak dan dobiva nove dimenzije. Svobodna sirska vojska, ki je še pred kratkim noben vojaški analitik zaradi slabe oboroženosti in neizurjenosti ni jemal resno, hitro napreduje in s pomočjo »uvoženih« sunitskih milic osvaja ozemlje in režimska skladišča orožja. Uporniki so med drugim v zadnjih dveh dnevih zasedli vsaj šest mejnih prehodov s Turčijo in Irakom, kar je – dobesedno – na stežaj odprlo vrata za prihod novih borcev proti režimu Bašarja al Asada in novih količin orožja. To je velika strateška prednost, ki jo bodi »pokrovitelji« upornikov na vsak način poizkušali izkoristiti in zavarovati. Tako z orožjem, kot z obveščevalnimi informacijami.
Režim brani Damask
Medtem se je režim, ki je danes zaradi posledic sredinega samomorilskega napada na središče sirskega obrambno-obveščevalnega aparata dokončno izgubil tudi med ljudstvom osovraženega šefa državne varnostne službe Hišama Iktiarja, odločil večino svojih sil usmeriti v obrambo Damaska in se z vsemi silami spopasti z »damaščanskim vulkanom«, kot so svojo do zdaj največjo operacijo poimenovali uporniki. Kljub režimskim tankom in težkemu topništvu se pozicije upornikov, med katerimi je menda nekaj sto preizkušenih sunitskih borcev iz iraške province Anbar, kjer je bil upor proti ameriški okupaciji najbolj srdit, utrjujejo. Tiskovni predstavnik Svobodne sirske vojske je sicer danes povedal, da se v Damasku bojujejo njihovi najboljši in najbolj izkušeni borci, obrambo manjših mest, kjer vladne sile zapušča vseh več vojakov, pa so prevzele tako imenovane »civilne straže«.
Očitno je, da spopade v sirski prestolnici, kjer bi moral biti današnji dan – tako kot po vsem islamskem svetu – zaradi začetk svetega muslimanskega meseca ramadana vesel in slavnosten uporniki in vladne sile razumejo kot bitko, ki bo odločilno določila sirsko prihodnost. Še posebno zdaj, ko je dokončno postalo jasno, da je mednarodna skupnost ponovno odpovedala in se v prepletu različnih geostrateških interesov odločila, da v Siriji ne bo naredila ničesar. Nekaj ur pred iztekom mandata opazovalne misije Združenih narodov v Siriji, ki svojega dela ne opravlja že vse od konca junija, je varnostni svet ZN navzočnost mednarodnih opazovalcev v teh državi podaljšal za 30 dni.
Reminiscence hladne vojne
Kljub padcu nekaterih mej sirski režim vztraja na okopih in (še) ne kaže večjih znakov organskega razpada, ki ga je bilo mogoče slutiti v današnji izjavi visokega ruskega diplomata Aleksandra Orlova, ki je dejal, da je Bašar al Asad pripravljen odstopiti s predsedniškega položaja in dodal, da je do takšnega dogovora z opozicijo in mednarodno skupnostjo, ki naj bi omogočil »demokratično tranzicijo«, prišlo že junija na konferenci v Ženevi.
»Asad je imenoval svojega predstavnika za vodenje tranzicijskih pogajanj z opozicijo. To pomeni, da je sprejel svoj odhod, a v civilizirani obliki,« je v Parizu povedal ruski diplomat. Njegova presenetljiva izjava je v napetem mednarodnem ozračju, ki zaradi dogajanj v Siriji in v varnostnem svetu Združenih narodov vse bolj spominja na čase hladne vojne, sprožila »diplomatsko jedrsko bombo«, saj Asad do zdaj z eno samo besedo ali gesto ni nakazal, da bi bil pripravljen oditi. Nasprotno. Sirsko ministrstvo za informiranje – režimski propagandni aparat – je nemudoma ostro zanikalo Orlove navedbe in jih označilo za »povsem neosnovane«.
