Tiskane izdaje
Berlin - Če so evropski prvaki kot sta Herman van Rompuy ali predsednik komisije José Manuel Barroso mislili, da bodo lahko nemško kanclerko Angelo Merkel prepričali k skupnim varščinam za takšne ali drugačne evrske dolgove, so se zmotili.
Angela Merkel zdaj po poročilih tiskovnih agencij celo pravi, da dokler živi, ne bo evrskih obveznic. »Nikoli« za združevanje dolgov, naj bi kanclerka izrekla na zaprtem srečanju z liberalnimi koalicijskimi partnerji in nekateri nemški opazovalci celo domnevajo, da se je zagovorila, saj bi drugače tako temeljno izjavo verjetno najprej premlela v svoji krščanskodemokratski stranki. Kaj je izjavila, je po poročilih nekaterih udeležencev sestanka medijem spoznala šele, ko so ji liberalni politiki navdušeno zaželeli dolgo življenje. Nemški komentatorji domnevajo, da je želela samo malo bolj barvito ponazoriti svoja razmišljanja, da v šestih desetletjih sodobne nemške zgodovine še ni bilo institucioniziranega združevanja dolgov.
Ni preprostih rešitev
Angela Merkel pa se zagotovo boji, da bodo na četrtkovem in petkovem vrhu EU »veliko preveč govorili o najrazličnejših zamislih o skupnih varščinah in veliko premalo o boljšem nadzoru ter strukturnih ukrepih.« Evrske obveznice, združevanje dolgov in podobno so za Merklovo »gospodarsko napačni in kontraproduktivni«. Za evrsko dolžniško krizo po njenem prepričanju ni hitrih in preprostih rešitev, korenine krize so pomanjkljiva konkurenčnost ter prevelika zadolženost posameznih držav in prav te jih morajo zato tudi izkoreniniti. Kanclerka verjame, da »ne smemo obljubiti ničesar, kar ne moremo uresničiti, hkrati pa konsekventno uresničiti vse, kar smo obljubili.« Krščanskodemokratska političarka je ponovila, da varčevanje in rast po njenem prepričanju sodita skupaj, samo z varčevanjem lahko ustvarimo prostor za trajnejšo proračunsko politiko.
Politična unija
Kljub temu v Nemčiji domnevajo, da bo kanclerka pozitivne elemente našla tudi v predlogu za reševanje evrske krize, kot so ga v začetku tedna predložili predsednik evropskega sveta Herman van Rompuy, predsednik evropske komisije José Manuel Barroso, predsednik evropske centralne banke Mario Draghi in predsednik evrske skupine Jean-Claude Juncker. Zagotovo bo soglašala z več evropskega nadzora nad proračuni posameznih držav ter z reševanjem držav v težavah s sredstvi evropskega mehanizma stabilnosti ESM, ki naj bi začel delovati julija. Nemška politika je doslej zagotavljala, da bodo skupne varščine v Evropi mogoče šele, ko bo deloval tudi skupen nadzor nad financami, politična unija torej.
Evropska streha pa je že tako nevarno razgreta, da bodo tudi nemški politiki poskušali biti čim bolj konkretni pri preprečevanju požara. Mnogi strokovnjaki domnevajo, da bo Grčija potrebovala vsaj še eno zmanjšanje dolga, v Španiji bo potrebno preprečiti, da bi se grozeča bančna kriza prelila v bankrot državnih financ, Italija bo morala spodbuditi svoje gospodarstvo. Hkrati bo moral nekdo, najverjetneje evropska centralna banka, neodvisno od državnih uprav, ki so tudi same globoko vpletene v pretekle grehe, oceniti prave razsežnosti bančnih kriz, drugi, verjetno evropska komisija, bo moral pregledovati proračune. Za gašenje požara pa mora hitro začeti delovati tudi stalni reševalni sklad ESM, če bodo vsi skupaj potegnili prave ukrepe, morda vsaj za zdaj sploh ne bo treba odločati o skupnih varščinah za takšne ali drugačne dolgove. Tu pa mora tudi Nemčija šele opraviti svojo domačo nalogo.
