Merkel: V institucionalno rešitev je treba vložiti ves elan

Bruselj - Evropski parlament je danes v Bruslju začel dvodnevno plenarno zasedanje, na katerem sta najprej nastopila predsedujoča EU, nemška kanclerka Angela Merkel ter predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Govorila sta o berlinski izjavi, sicer pa bo osrednja pozornost posvečena prihodnosti Kosova in vlogi EU na tem ozemlju ter o prihodnosti lastnih virov oziroma o možnem evropskem davku po letu 2013.

Berlinsko izjavo so v nedeljo na posebnem vrhu EU podpisali Merklova, Barroso in predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering. Dokument izpostavlja uresničitev upanja Evrope na mir in razumevanje, poleg dosežkov pa tudi skupne ideale oziroma vrednote Evrope ter njene izzive v prihodnosti.

Merkel: V institucionalno rešitev je treba vložiti ves elan

Leta 2009 državljanom EU ne bomo mogli reči, da se EU ne more več širiti. Ne bomo jim mogli reči, da ne moremo sprejemati odločitev zaradi težav z zagotavljanjem večine. Na vseh nas je, da sprejmemo neke vrste akcijski načrt za rešitev težav. V to pa moramo vložiti ves naš elan, je danes ob začetku plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v Bruslju poudarila predsedujoča EU, nemška kanclerka Angela Merkel. Ob tem je pozvala k nujni rešitvi institucionalnega vprašanja EU do naslednjih evropskih parlamentarnih volitev.

O nujnosti rešitve institucionalnega vprašanja EU je govoril tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, pri čemer je vse države članice unije pozval, naj sedaj ob 50. obletnici Rimske pogodbe in ob podpisu berlinske izjave izkoristijo zgodovinsko priložnost in sodelujejo v iskanju dogovora o ustavni pogodbi.

Kako naj druge prepričamo, da smo sposobni reševati globalne izzive, če še svojega vprašanja ustroja ne znamo rešiti, se je vprašal Barroso. Ob tem je tudi poudaril, da se je treba vzdržati opazk s strani politikov v državah, da je za vse težave in zastoje kriv "Bruselj".

Parlamentarci se bodo po razpravi o berlinski izjavi posvetili prihodnosti Kosova in prihodnosti proračuna EU. O obeh temah sta pristojna odbora parlamenta v začetku marca sprejela poročili.

Na plenarnem zasedanju bo potekala še razprava o prihodnosti profesionalnega nogometa v EU ter o varnosti na nogometnih tekmah, visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana pa bo v četrtek predstavil izglede skupne zunanje politike EU za letos.

Pohvale Merklovi

Vodja največje politične skupine v Evropskem parlamentu, Evropske ljudske stranke (EPP) Joseph Daul je dejal, da je kanclerka v pisanje Berlinske izjave vložila tudi čustva in veselje. Vodja socialistov (PES) Martin Schultz je kanclerki priznal "pametno taktično igro", ob tem pa dodal, da se za EU zgodovinski korak začenja "sedaj". Smo v odločilni fazi, ko se odločamo, kako naprej. Evropski integracijski proces se mora nadaljevati; če se ne bo, bo to poraz ideje skupne prihodnosti in ne ustavne pogodbe kot take, je bil jasen.

Ob pohvalah pa se je kanclerka morala soočiti tudi s številnimi kritikami na svoj račun glede skrivnosti pri pisanju Berlinske izjave. Vodja liberalcev (ALDE) Graham Watson je poudaril, da se je Berlinska izjava pisala v "katakombah" kanclerkinega urada. Kritični so bili tudi drugi, pri čemer so se vendarle strinjali, da bi evropska politika potrebovala več žensk. Schultz je omenil, da je Merklovi uspelo morda prav zaradi tega, ker je ženska.

EU v pripravah na civilno misijo za Kosovo

Policijska misija Evropske unije na Kosovu, ki naj bi jo vzpostavili po določitvi prihodnjega statusa te pokrajine, bo civilna operacija za upravljanje kriznih razmer "brez primere", je danes potrdil neimenovani evropski vir. Misija naj bi štela približno 1500 mož in bo "najpomembnejša civilna operacija za krizno posredovanje", izhaja iz dokumenta, ki sta ga pripravila visoki zunanjepolitični predstavnik EU Solana in evropski komisar za širitev Olli Rehn.

Vzpostavitev misije je odvisna od sprejetja končnega načrta posebnega odposlanca ZN za Kosovo Marttija Ahtisaarija o neodvisnosti pokrajine, o katerem bo prihodnji teden razpravljal Varnostni svet ZN. Ahisaari predlaga neodvisnost Kosova, ki bi jo v prehodnem obdobju nadzorovala mednarodna skupnost pod vodstvom civilne misije EU.

O dokumentu Solane in Rehna bodo v petek razpravljali zunanji ministri EU na neformalnem zasedanju v Bremnu ter podali prvo oceno stroškov misije. Ti naj bi znašali 90 milijonov evrov za namestitev misije (ta vsota naj bi se zmanjšala na 50 milijonov, če bo misija prevzela opremo misije ZN na Kosovu) ter približno 120 milijonov evrov za delovanje misije.

Policijska misija, ki naj bi bila "polno operativna" po prehodnem obdobju 120 dni, kot to predvideva Ahtisaarijev načrt, naj bi na Kosovu ostala "najmanj dve leti". Solana in Rehn sta tudi ocenila prihodnje stroške urada "mednarodnega civilnega predstavništva", ki bi ga vodila EU: 18 milijonov evrov za vzpostavitev ter za delovanje 14 milijonov na leto.