Merklova brez trkov na poti do zmage

Berlin - Zvezna kanclerka Angela Merkel konec tedna v zadnjem rednem nastopu pred predstavniki domačega in tujega tiska pred nedeljskimi volitvami ni skrivala samozavesti in zadovoljstva. Čeprav so se socialdemokrati (SPD) po zadnjih javnomnenjskih raziskavah nekoliko okrepili, je konservativni tabor (CDU/CSU) še vedno krepko v vodstvu. »Višja gospodarska rast in več delovnih mest,« je izjavila glede ključnega cilja prihodnje vlade, ki je Merklova noče več sestavljati s socialdemokrati, marveč stremi k zvezi z liberalci (FDP).

Ključna besedna zveza za Merklovo je stabilno vladanje. To ni le vprašanje števila glasov v bundestagu. V veliki koaliciji so zadnja štiri leta namreč imeli skoraj dvotretjinsko večino. Merklova ima pred očmi predvsem skladnost političnih ciljev. »Zmanjšanje dohodnine, drugačna obdavčitev podjetij, odpravljanje odvečne birokracije,« je kanclerka naštevala cilje, ki bi jih črno-rumena naveza CDU/CSU in neoliberalno navdahnjene FDP dosegla laže. Kljub velikemu zadolževanju v prihodnjih letih naj bi imeli dovolj prostora, da bi z nižjimi davki »vsi imeli višje neto plače«.

Vztrajanje pri želeni navezi z FDP je pravzaprav edina odločna točka kampanje Merklove. Sicer se je vso kampanjo poskušala ogniti konkretnim zavezam in odpiranju prostora za besedne napade z levice. To je še posebno razjezilo socialdemokrate, češ, CDU/CSU sploh noče povedati, kakšno je njihova predstava prihodnjega razvoja Nemčije. »To je kot vožnja z avtomobilčkom v zabavišču. Brez trkov in popolnost v izogibanju, a še vedno le vožnja v krogu,« je v nedeljski izdaji Faza slog Merklove opisal predsednik SPD Franz Müntefering.

Socialdemokrati - na volitvam jim grozi eden od najslabših izkupičkov po drugi svetovni vojni - še niso vrgli puške v koruzo. Tega, da je njihov glavni cilj predvsem preprečiti, da bi CDU/CSU in FDP dobili dovolj glasov za sestavo vlade, sploh ne skrivajo več. To bi lahko odprlo vrata še eni veliki koaliciji. Po televizijskem dvoboju pred tednom dni, v katerem sta bila kanclerka Merklova in zunanji minister Frank-Walter Steinmeier (po štirih letih skupnega vladanja) videti prej kot stara zakonca kakor tekmeca, so se ugibanja o takšnem scenariju še okrepila.

Poleg tega bi v primeru neuspeha »črno-rumenega projekta« lahko prišlo še do drugih političnih navez (enega velikega tabora z dvema od skupno treh manjših strank), kakršnih v Nemčiji na zvezni ravni še ni bilo. A posebnost letošnje volilne bitke je, da stranke vnaprej, pred odločitvijo volivcev, napovedujejo, s kom ne bodo sestavljale vladne koalicije. Tako je FDP, denimo, na kongresu v nedeljo izključila tako imenovano koalicijo v barvah semaforja. V njej bi bili ob »rumenih« liberalcih še socialdemokrati in Zeleni.

Ti na drugi strani napovedujejo, da nikakor ne bodo vstopili v tako imenovano jamajško koalicijo (poimenovane po barvah zastave te karibske države), v kateri bi sodelovali s CDU/CSU in FDP. Posebno poglavje je zgodba o neosocialistični Levici. SPD spričo populistične politike socialistov odločno zavrača sodelovanje z njimi, a Merklova in še zlasti liberalci opozarjajo, da bi se notranje nestabilni socialdemokrati po povolilnih kadrovskih rošadah v njihovem vrhu le utegnili zbližati z levico.

Merklova pred predstavniki sedme sile ni hotela ugibati, kaj vse bi se lahko zgodilo, če pri uresničevanju želene zveze s FDP ne bo uspešna. Na vprašanje novinarskega kolega, ali bi takšen razplet doživela kot poraz in bi odstopila, se je le nasmehnila. CDU/CSU da dela predvsem za čim boljši lastni izkupiček in čez tedni dni bo laže govoriti prihodnji koaliciji. Čeprav je Merklovi glede razmerje sil skoraj zagotovljeno nadaljevanje kanclerstva, je negotovo, ali ne bi neuspeh v bitki za navezo s FDP sprožil nezadovoljstvo znotraj njenega tabora.

Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela