Merklova in Westerwelle začenjata koalicijska pogajanja

Krščanski demokrati nemške kanclerke Angele Merkel in liberalni Svobodni demokrati Guida Westerwellea bodo po zmagi v Berlinu uradno začeli koalicijska pogajanja. Jasno je že, da bo Merklova še naprej kanclerka.

Objavljeno
05. oktober 2009 11.59
Mo.Z./STA
Mo.Z./STA
Berlin - Krščanski demokrati (CDU/CSU) nemške kanclerke Angele Merkel in liberalni Svobodni demokrati (FDP) Guida Westerwellea bodo po zmagi na parlamentarnih volitvah danes v Berlinu uradno začeli koalicijska pogajanja. Jasno je že, da bo Merklova še naprej kanclerka, Westerwelle pa bo najverjetneje postal novi zunanji minister.

Westerwelle, ki bo tako najverjetneje postal tudi prvi odkriti homoseksualni zunanji minister na svetu, je že napovedal trda pogajanja s CDU/CSU in uresničevanje obljub stranke v največji možni meri. Za nedeljsko izdajo dnevnika Bild je dejal, da ga veselijo ambicije CDU/CSU, da bi Nemčija novo vlado dobila še pred 20. obletnico padca Berlinskega zidu 9. novembra, vendar pa so temeljne dileme bolj pomembne "kot pa to, ali bomo kak dan dlje sedeli in se pogajali".

 

CDU/CSU in FDP sta sicer že pred volitvami napovedovala, da bosta oblikovali vladno koalicijo, če jima bo le uspelo zbrati dovolj glasov. Na volitvah je nato CDU/CSU prepričljivo zmagala s 33,8 odstotka glasov, FDP pa je dobila 14,6 odstotka. Socialdemokrati, ki so bili s CDU/CSU v "veliki koaliciji", pa so doživeli najhujši poraz v svoji zgodovini in se se z zgolj 23 odstotki prejetih glasov preselili v opozicijo.

 

Toda kljub večji programski sorodnosti v konservativno-liberalnem taboru več stvari ostaja odprtih. Največ pozornosti bosta stranki najverjetneje posvetili predvsem področjem notranje varnosti in zdravstva, veliko vprašanje pa je tudi prihodnost davčne politike.

 

Tako CDU/CSU kot tudi FDP sta doslej kljub rekordni zadolženosti Nemčije obljubljala nižanje davčne obremenitve. Vendar pa FDP predlaga radikalno reformo in popolno spremembo davčnega sistema, ki bi zmanjšala davčne obremenitve nemškega gospodarstva za okoli 35 milijard evrov. Predlagajo tudi uvedbo zgolj treh dohodninskih razredov.

 

V CDU/CSU pa bi na drugi strani raje zgolj zmanjšali davčno obremenitev socialno najšibkejših slojev s sedanjih 14 odstotkov na 12 odstotkov, medtem ko bi se meja za prehod v najvišji dohodninski razred, ki je obdavčen z 42-odstotno stopnjo, začela šele pri 60.000 evrih letnega dohodka. Zdaj se je najvišji davčni razred začel pri 52.552 evrih letnega zaslužka. S tem bi v CDU/CSU zmanjšali davčne obremenitve za okoli 15 milijard evrov.

 

Morda najbolj pa sta si stranki blizu na področju zunanje politike. Morda so še največje razlike v tem, da si FDP prizadeva, da bi ZDA iz Nemčije čimprej umaknile svoje jedrsko orožje, medtem ko za CDU/CSU to vprašanje ni bistveno.

 

Delegacije strank bo danes zastopalo po devet članov, pri čemer bosta Krščansko-demokratska unija (CDU) in sestrska Krščansko-socialna unija (CSU), ki pravzaprav deluje le na Bavarskem, nastopali ločeno. Barve CDU bosta tako zastopala predvsem kanclerka Merklova in notranji minister Wolfgang Schäuble, CSU njen predsednik, ki je tudi vodja bavarske deželne vlade, Horst Seehofer, FDP pa predsednik stranke Westerwelle. Skupno bo torej na pogajanjih sodelovalo kar 27 predstavnikov omenjenih strank.