Merklova odredila jedrski moratorij

Berlin – Po takšni logiki je treba tudi v drugih delih razvitega sveta tveganje za nesrečo v nuklearkah obravnavati na novo. Nemški nasprotniki jedrske energije že napovedujejo velike demonstracije, opozicija ostro napada nuklearkam naklonjeno desnosredinsko vlado.

Zvezna kanclerka Angela Merkel je popoldne skupaj z zunanjim ministrom in vodjem sovladajočih liberalcev (FDP) Guidom Westerwellejem nastopila pred novinarji in predstavila odločitev o trimesečnem moratoriju na izvajanje odločitve o podaljšanje življenjske dobe nukleark. To je bil eden od najbolj kočljivih korakov njene vlade, sprejet lani jeseni. V skladu z njim zadnje nuklearke ne bi zaprli – kakor je veljalo na podlagi odločitve rdeče-zelene vlade kanclerja Gerharda Schröderja – okoli leta 2021, ampak šele 15 let pozneje.

»V dvomu za varnost,« je svoje razmišljanje opisala Merklova. V prihodnjih treh mesecih, ko podaljšanje ne bo veljalo, naj bi dobili odgovore na vprašanja, ki se na novo postavljajo po nesreči na Japonskem. Vsako od sedemnajstih nukleark naj bi temeljito pregledali po najstrožjih varnostnih standardih. Po enem od scenarijev bi zaprli manjše število najstarejših nukleark, izpad elektrike bi nadomestili z večjo proizvodnjo v preostalih reaktorjih. Dve od nukleark bi po stari ureditvi že morali zapreti, če življenjske dobe ne bi podaljšali. Ti nuklearki sta v Hessnu in Baden-Württembergu, kjer bodo konec meseca deželne volitve.

Ne glede na čedalje glasnejše zahteve po popolni odpovedi nuklearkam je Merklova pojasnila, da se Nemčija ne more odpovedati rabi jedrske energije. Z njo so lani pridobili 22,6 odstotka elektrike, ki se porabi v Nemčije. Podkancler Westerwelle je opozoril, da bi bila rešitev, po kateri bi namesto elektrike iz najbolj varnih nukleark v Nemčiji morali kupovati elektriko iz tujih, manj varnih nukleark, povsem nesmotrna. Odločitev o moratoriju naj ne bi bila zgolj prelaganje časa, marveč spreminjanje stvari. Po njegovih besedah bi morali pospešiti prehod od jedrske energije k obnovljivim virom.

Nemška vlada je lani jeseni sprejeti energetski koncept (v njegovem okviru so sprejeli izstop iz jedrskega izstopa) razglasila za revolucijo, ki naj bi Nemčijo pripeljal v ero obnovljivih virov. Po razlagah Merklove so nuklearke le tehnološki most, dokler ne bodo zadostovali obnovljivi viri. Ne samo vlada, tudi vodilni strokovnjaki, denimo Claudia Kemfert iz inštituta DIW, so prepričani, da mora Nemčija najprej zapolniti t. i. energetsko vrzel. Ker obnovljivi viri niso dovolj razviti in ker elektrarn na premog že tako nočejo, ni druge poti, kakor da se nadaljuje raba nukleark.

Opozicijske levosredinske stranke imajo drugačne logiko. Po njihovem mnenju podaljševanje življenjske dobe nukleark zmanjšuje pritisk na razvoj obnovljivih virov, s katerimi Nemčija že dobi okoli 16 odstotkov elektrike. Še več, po mnenju opozicije je podaljšanje življenjske dobe usluga jedrskemu lobiju, ki z njim kuje milijardne dobičke. Tudi s katastrofo na Japonskem opozicija poskuša dobiti politične točke, zlasti zato, ker po javnomnenjskih raziskavah med Nemci prevladuje nasprotovanje nuklearkam.

Vodja socialdemokratov in nekdanji zvezni okoljski minister Sigmar Gabriel je opozoril, je po katastrofi očitno, da supernesreča ni le teoretična kategorija. Takšno vlogo, kot jo je imel na Japonskem potres, da bi v Nemčiji lahko imelo strmoglavljenje letela na nuklearko. Ključno vprašanje da je, kaj se zgodi v primeru izpada elektrike. V opoziciji so prepričani, da ima Merklova s trimesečnim moratorijem pred očmi predvsem notranjepolitične cilje, saj bo za njena krščanske demokrate na volitvah v Baden-Württembergu veliko na kocki.