Merklova v Atenah, na ulicah protestniki

Kljub prepovedi zborovanja se je v grški prestolnici zbralo okoli 25.000 ljudi. Pred parlamentom so izbruhnili tudi spopadi.

Objavljeno
09. oktober 2012 10.27
Posodobljeno
09. oktober 2012 10.30
Mo. Z., Ma. Ja., Delo.si
Mo. Z., Ma. Ja., Delo.si

Atene − Nemško kanclerko Angelo Merkel je ob današnjem obisku Aten pričakalo tisoče nezadovoljnih protestnikov. Kljub prepovedi zborovanja se je po pisanju francoske tiskovne agencije AFP v grški prestolnici na trgu Sintagma zbralo okoli 25.000 ljudi, ki so nosili transparente z napisi: »Nisi dobrodošla!«, »Imperialisti ven!« in »Ne četrtemu rajhu«.

Pred parlamentom, v katerem se je Merklova sestala z grškim državnim vrhom, so izbruhnili tudi spopadi med policijo in manjšimi skupinami zamaskiranih protestnikov, ki so v varuhe reda metali steklenice in opeke. Potem ko so poskušali protestniki preplezati ogrado okoli parlamenta, je policija proti njim uporabila solzivec, piše AFP.

Zaradi obiska nemške kanclerke v grški prestolnici sicer veljajo izjemno strogi varnostni ukrepi. Središče Aten je po tako zaprto za pešce, prepovedana so vsa javna zborovanja, za varnost pa skrbi okoli 6500 policistov in pripadnikov varnostnih sil. V strogem središču Aten so celo zaprte šole.

Merklova podpira grško zategovanje pasu

Na skupni tiskovni konferenci po srečanju z grškim predsednikom vlade Antonisom Samarasom je Merklova izrazila prepričanje, da je bila trda pot varčevalnih ukrepov najboljši način, da Grčija premaga gospodarsko krizo. Nemška kanclerka je poleg tega pohvalila pot grških reform in ponovila svojo željo, da bi Grčija ostala v območju z evrom. »Trdno sem prepričana, da je ta trda pot vredna napora,« je dejala in dodala: »Veliko je že bilo doseženega, še vedno pa je treba veliko storiti, za kar si bosta Nemčija in Grčija prizadevali skupaj.«

Grški premier je za tem dejal, da je Grčija odločena izpolniti svoje obljube in premagati krizo. Samaras namerava konec meseca skozi parlament sicer spraviti dodatne varčevalne ukrepe, ki jih v zameno za nov sveženj finančne pomoči, vreden 31,5 milijarde evrov, od Grčije zahteva tako imenovana trojka posojilodajalcev − Evropska unija, Mednarodni denarni sklad in Evropska centralna banka.