Tiskane izdaje
Zagreb – Dobro uro je trajal nagovor šefa hrvaške vlade poslancem v saboru, ko jih je seznanjal v svojevrstnem »State of the Union« z razmerami na Hrvaškem. Te niso rožnate, tudi napovedi niso preveč optimistične, vendar je, kot je dejal Milanović, »oblast trdno odločena, da ne odvrže puške v koruzo«.
Nagovor šefa hrvaške vlade Zorana Milanovića poslancem je novost, zato ni nič nenavadnega, da je veljal kot osrednji politični dogodek na Hrvaškem. Navsezadnje tudi zaradi spora med Zagrebom in Brusljem glede zakona lex Perković in zaradi katerega najmlajši članici EU grozijo celo evropske sankcije, če zakona, ki ga je na presenečenje vseh spremenila le tri dni pred sprejetjem v EU in je pač drugačen od tistega, kar je podpisala v predpristopnih pogajanjih, nemudoma ne popravi. Gre za osrednjo politično temo na Hrvaškem, in nič nenavadnega ni, da so številni pričakovali, kaj bo o tem dejal šef hrvaške vlade. Vendar nihče ni dočakal pretirane konkretnosti glede tega, le nekaj napovedi, da »bo vse urejeno v nekaj prihodnjih dneh …« O številnih očitkih, da je za nastale razmere in za spor med Zagrebom in Brusljem kriv prav on, se Milanović niti ni zmenil.
Zagotovo je pomembno dejstvo, da je te dni Odbor hrvaškega sabora za zakonodajo podprl začetek postopka za ustavne spremembe, s katerimi namerava vladajoča koalicija ukiniti zastaranje za politično motivirane umore. HDZ, brez katerega oblast ne more zbrati potrebne večine za ustavne spremembe, sicer nasprotuje razpravi o ustavnih spremembah, dokler sabor ne uveljavi spremenjenega zakona o sodelovanju s članicami EU v kazenskih postopkih. Nemara bolj kot omenjeni lex Perković je bil nagovor pomemben tudi zaradi opisa aktualnih gospodarskih razmer in napovedi, kaj državo in državljane sploh čaka. Ob tem, seveda, ni niti najmanj zanemarljivo dejstvo, da je prav te dni bonitetna agencija Fitch znižala dolgoročno kreditno oceno Hrvaške z BBB- na BB+, torej v območje ničvrednosti. Kot so pojasnili, se je fiskalno stanje v državi poslabšalo in pričakujejo, da bo hrvaško gospodarstvo tudi letos pešalo.
»Dediščina preteklosti«
Zoran Milanović se sicer ni izognil težavnim gospodarskim razmeram, vendar je ocenil, da so razmere » v veliki meri dediščina preteklosti, ko je bila rdeča nit državne politike neodgovorno ravnanje in obnašanje zaradi česar je prišlo do precejšnje nelikvidnosti«. Napovedal je, da bo aktivnost »njegove vlade« usmerjena zlasti na zmanjševanje brezposelnosti (zdaj je v državi že 318.000 brezposelnih), na uvajanju reda in spoštovanju zakonov, na restrukturiranju javnih financ ter konsolidaciji javnega sektorja. Dejstva, na katerega opozarjajo hrvaški analitiki, da zaradi hudo rdečih številk v proračunu državi grozi bankrot, Milanović ni omenjal.
»Možnosti sta dve; ali bomo red naredili sami ali pa bomo čakali na EU,« je dejal šef hrvaške vlade, ki je že na začetku svojega nastopa dejal, da je Hrvaška v zadnjih dveh desetletjih uresničila vse strateške politične cilje; tudi vstop v EU. »Za vstop v EU ne dolgujemo nikomur ničesar. Izpolnili smo merila, ki so jih zahtevali, vendar tudi mi zahtevamo, da nas spoštujejo. Zahtevamo spoštovanje naših pravic in stališč. Vztrajamo, da Hrvaško druge države sprejemajo kot enakopravnega partnerja in sogovornika,« je še dejal Milanović.
Šef največje opozicijske stranke na Hrvaškem (HDZ) Tomislav Karamarko je, po pričakovanjih, vrnil žogico Milanoviću, da »to, pač ni bilo to, kar smo pričakovali …« Dejal je, da je premierov nagovor pravzaprav bil namesto poročilo le »vrsta obtožb na račun preteklosti, vrsta obljub in nova vrsta leporečja,« ne pa inventura dejstev, s katerim se država srečuje vsak dan. To pa je, je dejal šef opozicije Karamarko, »depresija, brezup in trenutek brez prihodnosti in kar je še huje, trenutek, ko se je Hrvaška po merilih revščine postavila ob bok Grčiji in Bolgariji«.
Kritičen do Milanovićevega nagovora je bil tudi Branko Vukšić, ki je v imenu Laburistov dejal, da »vse bolj verjame v vzporedne svetove; še posebej zdaj, ko je slišal premierov govor, ki je bil daleč od resničnosti«. Milanoviću je očital, da je Kukuriku koalicija pred volitvami napovedovala, da ima recept za izhod iz krize, vendar se je izkazalo, da je kriza zdaj še globlja. Dodal je tudi, da je Hrvaška še vedno država, v katero je tuje investitorje strah vlagati.
