Tiskane izdaje
V pismu je (zagrebško) policijo obtožil, da je zoper njega po vseh regijah organizirala pregon. Prepričan je še, da ga policija nima namena prijeti, ampak ubiti in s tem prikriti dejanske storilce. Za javno pismo se je odločil, ker želi redstaviti resnico in izpostaviti nekatere laži, ki jih je medijih posredovala hrvaška policija.
„Očitno je nekomu v interesu, da se me reši na najlažji način, zgodba o Pukaničevem umoru pa bi se lahko končala. Volk sit in koza cela", piše 42-letni Milovanović. Trdi, da ni materialnega dokaza, ki bi ga povezovala z umorom in se sprašuje: "Ali je dovolj biti Srb, ki je bil v vojni na Hrvaškem in ki je zagrešil nekaj manjših kaznivih dejanj, da ga obtožijo umora?"
Nadaljuje, da vsi posnetki kažejo nekoga neznanca s čelado, ki je neprepoznaven, čelada, ki so jo našli v njegovem stanovanju, pa ni tista, ki so jo na posnetku ujele videl kamere. "V stanovanju so našli mojo čelado, ampak zakaj nikjer ne piše, da je bila prekrita z debelim slojem prahu", piše Milovanović in sprašuje, zakaj hrvaški strokovnjaki ne povečajo slik obeh čelad, saj je iz posnetkov očitno, da ne gre za iste čelade, vztraja.
Napovedal je še tožbo zoper Roberta Matanića, enega od osumljenih sodelovanja pri umoru Pukanića, in novinarje Nacionala zaradi uničenega življenja, nadlegovanja družine, kopice laži in klevet, ki so bile izrečene na njegov račun. Na koncu pisma je zapisal, da je pripravljen na sodelovanje s policijo v Doboju, Banja Luki in Srbiji ter je kadarkoli pripravljen opraviti tudi poligrafske teste. Dodal je še, da se v času Pukanićevega umora ni nahajal v Zagrebu, kar je mogoče tudi preveriti.
Milovanović je sicer poznan kot nekdanji pripadnik zloglasnih srbskih posebnih enot Rdeče baretk in ima državljanstvo BiH in Hrvaške.
