Mini ustava deli Evropejce

Luksemburg in Nizozemska nista enotni glede francoskega predloga mini ustave, ki predvideva le spremembe v načinu sprejemanja odločitev v institucijah unije.

Objavljeno
21. marec 2007 20.53
Luxembourg/Haag - Luksemburški premier Jean-Claude Juncker je danes, le tri dni pred neformalnim vrhom unije v Berlinu, izjavil, da mini ustava, ki jo predlaga kandidat na aprilskih predsedniških volitvah v Franciji Nicolas Sarkozy, ni primerna rešitev za politično krizo, v kateri se je znašla EU po zavrnitvi ustavne pogodbe v Franciji in na Nizozemskem. Zavzema se tudi za spremenjen pristop k širitvi unije v prihodnosti.

Juncker o omejenem predlogu Sarkozya

Za Junckerja zgolj spremembe v načinu sprejemanja odločitev v institucijah unije niso dovolj za povezavo, ki naj bi na prihajajočem vrhu v Berlinu poudarila, da ostaja odprta za nove članice. Brez poglobitve unije namreč po besedah Junckerja ni možna njena nadaljnja širitev.

Predvideti je treba "članstvo različnih intenzitet"

Luksemburški premier je sicer prav v povezavi s širitvijo unije v današnji izjavi posvaril pred uporom državljanom unije do nadaljnje širitve, če bo ta izpeljana na isti način kot vse do sedaj. Predlagal je, da bi za bodoče članice predvideli "članstvo različnih intenzitet", po katerem bi slednje lahko bile članice, ne da bi polnopravno sodelovale v vseh politikah unije.

Evropski voditelj z najdaljšim stažem v uniji obenem poudarja, da ni mogoče soglasje zgolj o prvem delu predloga ustavne pogodbe, ki se osredotoča na delovanje evropskih institucij. To bi namreč pomenilo, da bi preprosto zanemarili vse napredne rešitve v tretjem delu ustavne pogodbe, ki vsebuje pravne podlage za skupne evropske politike na področju energetike, sociale, skupne zunanje in varnostne politike, pravosodja, notranjih zadev ipd. Juncker ne more sprejeti niti tega, da bi šla v pozabo Listina EU o temeljnih pravicah, ki predstavlja drugi del predloga ustave.

Novo besedilo ustave mora biti sprejemljivo tako za Francoze kot za Nizozemce

Juncker se zaveda, da bo novo besedilo predloga ustavne pogodbe moralo biti sprejemljivo tako za Francoze kot za Nizozemce, ki so trenutni predlog na referendumih zavrnili. Zato ene in druge poziva, da jasno povedo, kaj si v besedilu predloga želijo.

Novo besedilo pa bi moralo biti istočasno sprejemljivo tudi za 18 držav, ki so ustavno pogodbo že ratificirale. Juncker namreč pravi, da ne more pristati na predlog, ki bo preprosto izničil vse, s čimer je luksemburška vlada prepričala državljane, da so na referendumu predlog ustave potrdili. "Ljudstvo je ljudstvo, veliko ali majhno," je poudaril luksemburški premier.

Nizozemci bodo branili svoje nacionalne interese

Nizozemska vlada je medtem danes v posebni izjavi poudarila, da bo v razpravi o spremembah besedila ustavne pogodbe za EU goreče branila nacionalne interese. Haag si sicer želi izboljšane in bolj demokratične unije, ta pa vendarle ne sme postati "super-država". Načeli subsidiarnosti in demokratičnega nadzora morata ostati nedotaknjeni, evropska zakonodaja ne sme onemogočati socialnih in političnih rešitev na nacionalni ravni ter zniževati ravni javnih storitev, ki jih zagotavljajo nacionalne države.

Pokojninska, socialna, davčna, kulturna, izobraževalna ter zdravstvena politika ostati v pristojnosti članic

Po mnenju nizozemskega vladnega kabineta bi morale pokojninska, socialna, davčna, kulturna, izobraževalna ter zdravstvena politika ostati v pristojnosti članic. Več pristojnosti pa si v Haagu želijo na področjih energetike, okolja, azilne politike in priseljevanja, ekonomske konkurenčnosti, boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu ter pri skupni zunanji politiki.