Minister priznava napake, a zanika plagiatorstvo

Berlin – Priznal je sicer, da je pri pisanju doktorata naredil napako, ker ni pravilno citiral virov, a očitke plagiatorstva je odločno zavrnil. Kljub temu se je odločil, da se bo do razjasnitve zadeve odpovedal uporabi doktorskega naziva, ki ga je dobil na univerzi v Bayreuthu na Bavarskem.

Tako se je začela druga faza afere, povezane z Guttenbergovim doktoratom. Soočen s poplavo očitkov o prepisovanju, je pojasnil, da disertacija, ki je dolga 475 strani in ima skoraj 1200 opomb k tekstu, nedvoumno vsebuje napake, a na drugi strani je opozoril, da je delo nastajalo sedem let, ko je bil že družinski oče in poslanec. Pri pisanju doktorata da nikakor ni namenoma slepil ali prikrival tujega avtorstva. Glede zadeve bo komuniciral zgolj z univerzo v Bayreuthu. Odstopil ne bo, češ da ljudje od njega pričakujejo opravljanje ministrskega dela.

Guttenberg, ki je že dolgo na vrhu lestvice najbolj priljubljenih nemških politikov, ima trdno oporo v svojem političnem taboru, med konservativci (CDU/CSU). Kanclerka Angela Merkel, s katero se je srečal na njeno željo (pričakovala je pojasnila glede očitkov), je sporočila, da ima popolno zaupanje v obrambnega ministra. Tudi finančni minister Wolfgang Schäuble je opozoril na pretiravanje kritikov, češ, vsakomur se kdaj v življenju zgodi kakšna napaka. Zlasti v njegovi stranki, bavarski CSU, odločno branijo Guttenberga.

Kljub temu ostaja negotovo, ali se bo minister v prihodnjih tednih uspel izogniti odstopu. Če bi se v Bayreuthu, denimo, odločili za odvzem doktorata, bi bila njegova ministrska usoda znatno bliže koncu. Iz opozicijskih klopi že prihajajo jasna sporočila, da bi bilo povsem nesprejemljivo, da bi ostal na položaju v vladi, če bo ostal brez doktorata ali če bo v uradnih postopkih dokazano plagiatorstvo. Sicer so na bavarskem tožilstvu že prejeli dve kazenski prijavi proti Guttenbergu.

Omadeževani voditelj prihodnosti

Posebno politično kočljivo je, da afera dobiva čedalje globlje razsežnosti in da se krepi pritisk na ministra. Očitno je namreč postalo, da ni bil le površen (kakor bi rad prikazal v javnosti), saj je v vsaj nekaj primerih bolj ali manj načrtno prikrival tuje avtorstvo. Težko si je, denimo, predstavljati, da je v uvodu disertacije, ki bi moral vsebovati njegove misli, le pomotoma objavil skoraj dobesedno prepisani del članka politologinje Klare Obermüller. Poleg tega je postal tarča spletnih zanesenjakov, ki so temeljito prečesali celotno besedilo in odkrili več kot sedemdeset prepisanih delov.

Tudi za nemški tisk, ki se je z redkimi izjemami v zadnjem letu skoraj brezmejno navduševal nad mladim in politično talentiranim Guttenbergom kot voditeljem prihodnosti, je bila afera prava streznitev. Do Guttenberga že prej kritični levoliberalni Süddeutsche Zeitung je ugotavljal, da so obtožbe za ministra najbolj boleče, ker je užival podobo poštenega, delavnega in vestnega človeka. Konservativni FAZ pa je opozoril, da Guttenbergu nevarnost grozi tudi med zavistneži v njegovem taboru, saj da je bilo v njem pri odzivih na afero opaziti precej škodoželjnosti.

Afera je boleča tako za Guttenberga, ki je veljal za vzhajajoče zvezdo nemške politike in za resnega kandidata za prihodnjega kanclerja, kakor tudi za celotno vladajočo koalicijo kanclerke Merklove. Z volitvami v Hamburgu se v nedeljo v Nemčiji začne supervolilno leto; volitve bodo letos kar v sedmih od šestnajstih zveznih dežel. Na nobenih od njih pa napovedi za konservativce niso posebno spodbudne, v Hamburgu bodo najbrž doživeli boleč poraz in bodo po desetih letih morali v opozicijo. Hude težave njihovega političnega upa so prišle v nepravem času.