Tiskane izdaje
Čas bi bil, da Evropa zažene preplah. V obeh najbolj kriznih sredozemskih članicah evrske unije je brezposelnost po podatkih Mednarodne organizacije za delo (ILO) že dosegla svetovni rekord. Možnosti, da se bo v doglednem času zmanjšala, pa ni veliko.
Kriza, predvsem pa njeno neučinkovito odpravljanje, večinoma koncentrirano na varčevanje, reševanje bank in proračunskih težav, v najbolj prizadetih članicah evrske unije že dobiva dramatične razsežnosti.
V Španiji je po podatkih ILO brezposelnih 24,5 odstotka vseh za delo sposobnih ljudi, kar je po prepričanju raziskovalcev ta trenutek že rekord. Vsaj med industrijsko razvitimi državami, ki jih je statistično mogoče primerjati med seboj. Ugotovitve strokovnjakov, zapisane v eni izmed analiz organizacije Združenih narodov za delo, pa so šokantne tudi v vseh drugih pogledih. Na drugem najslabšem mestu na svetu se je znašla Grčija z 22,3 odstotka brezposelnih, kar je – samo mimogrede – precej večja stopnja brezposelnosti kot v kakšnem afriškem Maliju. Še hujša od samih statističnih podatkov pa je ob vsem tem ocena strokovnjakov ILO, da na obzorju ni videti nobenega hitrega izboljšanja razmer.
V Grčiji bo po vseh napovedih tudi leta 2015 še vedno brezposeln vsak peti, medtem ko se bodo razmere v Španiji zgolj malenkostno izboljšale. Brezposelnost naj bi s sedanjih 24,5 odstotka zdrsnila na 23,4, kar pa po oceni strokovnjakov ne bo posledica okrevanja, ampak predvsem dejstva, da se velik del brezposelnih, ker od države tako ali tako ne morejo pričakovati nobenih nadomestil, sploh ne bo več prijavljal na urade za brezposelne. Precej pa jih bo v lovu za službo in preživetjem tudi zapustilo državo in poskusilo srečo v kateri izmed drugih članic Unije.
Še bolj katastrofalne od splošnih razmer na trgu dela pa so po podatkih ILO razmere med iskalci zaposlitve v starostni skupini do 24 let.
Med temi mladimi, ki iščejo službo, je v Grčiji in Španiji brezposeln vsaj vsak drugi, odstotki pa se že redno gibljejo med 50 in 55. Tako poraznih razmer, ugotavlja ILO, niso vajeni niti v tistih najbolj kriznih severnoafriških državah, ki tradicionalno veljajo za del sveta, v katerem je brezposelnost najhujša, in kjer se bodo razmere zdaj, v veliki meri tudi zaradi vpliva evropske krize, le še dodatno poslabšale. Kar velja zlasti za mlado delovno silo. Po eni izmed ocen ILO, ki je bila pred kratkim objavljena v tako imenovanem globalnem pregledu zaposlovanja, se namreč razmere za mlade iskalce zaposlitve »povsod po svetu slabšajo in se prav kmalu ne bodo popravile«.
Nerešena evropska kriza, ki na trg delovne sile katastrofalno vpliva že drugo leto zapored, je namreč že začela negativno vplivati tudi na vsa druga svetovna gospodarstva, od vzhodne Azije do Latinske Amerike in celo podsaharske Afrike. Povsod v teh državah je zaznati povečevanje brezposelnosti med mladimi, ki se bo po oceni ILO vsaj v najbolj razvitih gospodarstvih sveta v prihodnjih letih sicer nekoliko umirilo. Vendar pa bo učinek, vsaj v prvem obdobju, viden predvsem statistično, ne pa tudi dejansko. Kajti mladi se bodo, razočarani nad trgom dela, potegnili vase, tistih pravih učinkov, ki naj bi jih na trg dela prineslo napovedano okrevanje in načrtno spodbujanje gospodarske rasti, pa v resnici še lep čas ne bo.
Razlog za tak pesimizem strokovnjakov ILO je v prvi vrsti razširjenost in obsežnost problemov, ki se zaradi nadaljevanja krize vse bolj katastrofalno odražajo tudi na področju brezposelnosti. Teh problemov še tako močna gospodarska rast v relativno kratkem času objektivno ne more odpraviti, predvsem pa ne more kar čez noč zagotoviti dovolj novih delovnih mest za vso brezposelno mladino.
Tudi zato v Mednarodni organizaciji za delo vladam svetujejo, naj zlasti brezposelnost med mladimi vsaj začasno poskušajo blažiti tudi z državnimi programi za nadaljnje izobraževanje in dodatno usposabljanje, in tako mlado generacijo, ki bo očitno plačala zelo visoko ceno za sedanjo krizo, vsaj za silo poskušajo obvarovati pred pogubnimi učinki ulice, brezposelnosti in brezperspektivnosti.
