Tiskane izdaje
Bruselj – Ker je armada brez dela na stari celini čedalje večja, si je z gospodarsko krizo oslabljena Evropska unija za vrhunsko prednostno nalogo zadala bitko proti brezposelnosti mlajših od 25 let.
Najhujši je položaj v Grčiji in Španiji, kjer je brezposelnost več kot polovična. Zgodbi o uspehu sta Avstrija in Nemčija s 7,6-odstotno brezposelnostjo.
Evropska komisija je v sredo pozvala k čimprejšnjemu uresničevanju projektov, ki so na mizi. Med drugim je v proračunu Evropske unije za obdobje 2014–2020 za spodbujanje zaposlovanja mladih predvidenih šest milijard evrov.
V boj za evropska sredstva za zaposlovanje mladih je krenila tudi Slovenija. Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak nam je pred odhodom v Bruselj pojasnila, da bo naša država zahtevala kompromis pri kriterijih razdeljevanja denarja, saj bi bila Slovenija pri trenutnih pragih pomoči edina država, ki bi izpadla iz nove evropske agende. »Še vedno upam na kompromis. Predlagali bomo nižji, 20-odstotni kriterij brezposelnosti ter to, da se upošteva tudi 30-odstotni trend rasti.« Slovenija bi bila v tem primeru po izračunih ministrstva upravičena do približno deset milijonov evrov dodatnih sredstev za spodbujanje zaposlovanja mladih.
Nov udarec za brezposelne?
Naša vlada bo predvidoma še danes obravnavala intervencijski zakon, s katerim želi po hitrem postopku odgovoriti na vse bolj perečo problematiko brezposelnosti mladih. Ključni ukrep, ki ga pri tem predvideva, je nova subvencija za delodajalce: če bodo ti za dobo vsaj dveh let mlade do 30 let zaposlili za nedoločen čas, bodo v tem obdobju oproščeni plačevanja prispevkov za socialno varnost. V nastajanju je tudi nova shema spodbujanja zaposlovanja mladih, ki naj bi mladim omogočala zaposlovanje v tistih delih državnega aparata, ki zagotavlja delovanje pravne države, recimo v posamičnih inšpektoratih.
Intervencijski zakon, ki spremlja rebalans letošnjega proračuna, pa prinaša dodatne varčevalne ukrepe. Po naših neuradnih informacijah je ob rebalansu predvideno tudi linearno triodstotno znižanje nadomestil za brezposelne, dodatne omejitve pa so predvidene še pri izplačevanju porodniških nadomestil. Posegi v pokojnine, ki so pred časom sprožili spor v koaliciji, naj ne bi bili predvideni.
Šest milijard za službe mladih
Voditelji 27 članic hočejo na vrhu EU čez teden dni poslati močno politično sporočilo glede brezposelnih mladih, ki postaja ena od ključnih težav stare celine in tlakuje pot nastanku »izgubljene generacije«.
Po besedah prvega človeka evropske komisije Joséja Manuela Barrosa je socialni položaj v delu Evrope alarmanten. Glavni projekt, ki ga je zasnoval komisar za delo László Andor, je jamstvena shema za mlade, ki naj bi vsakemu mlademu štiri mesece po izgubi delovnega mesta ali koncu izobraževanja zagotovila službo, vajensko mesto ali prakso. Za pobudo za mlade je v prihodnjem sedemletnem proračunu EU predvidenih šest milijard evrov. Še posebej naj bi spodbujala zaposlovanje v tistih evropskih regijah, kjer je brezposelnost mladih najmanj 25-odstotna.
Evropska komisija si želi, da bi članice Unije, ki imajo glede na razdelitev pristojnosti bolj ali manj vse niti v svojih rokah, pri uresničevanju ciljev pritisnile na plin. V Bruslju si želijo, da bi bilo obljubljenih šest milijard uporabljenih že v prihodnjih dveh letih, in ne v celotnem proračunskem obdobju. Tema bo sicer na dnevnem redu ministrov za delo na današnjem zasedanju v Luxembourgu. Ena od težav pri načrtovanju je, da članice in evropski parlament sploh še niso dosegli soglasja o sedemletnem proračunu, začrtanem na februarskem vrhu EU.
Levji delež bremena na članicah
Konkretni ukrepi, ki bi jih po mnenju komisije morali še pospešiti, je koalicija za digitalna delovna mesta in evropsko zavezništvo za vajeništvo, ki bi po zgledu uspešnih praks, denimo v Nemčiji in Avstriji, izboljšala usposabljanje mladih za iskane poklice. Poleg tega si želijo zagotoviti čim večjo mobilnost mladih. To naj bi med drugim spodbujal evropski portal Eures, na katerem se zbirajo podatki o prostih delovnih mestih po Evropi. Tudi sofinanciranje stroškov dela in pomoč mladim podjetnikom iz evropskega socialnega sklada naj bi bila bolj trdno zasidrana na dnevnem redu EU.
Članice z najvišjo brezposelnostjo bodo jeseni morale predstaviti svoje konkretne načrte za zaposlovanje mladih. Pojasniti bodo morale, kaj in v kakšnem obsegu bodo naredile za izpolnitev zaveze o službi za mlade po največ štirih mesecih brezposelnosti. Napovedati bodo morale predvidene stroške in delež, ki ga pričakujejo iz blagajne EU. Po oceni mednarodne organizacije za delo (ILO) naj bi uresničevanje projekta za zajamčeno delo v sedemnajstih članicah območja evra stalo 21 milijard evrov na leto. Največji del stroškov bodo torej plačale države.
Po mnenju Bruslja bi si članice morale prizadevati, da bi se več mladih izobraževalo v tehnologiji, inženirstvu in matematiki. Glede Slovenije je komisija že večkrat opozorila na razdeljenost trga dela, na katerem so mladi postavljeni v slabši položaj (nestandardne oblike zaposlovanja). V majskih priporočilih so Sloveniji svetovali nadaljnje ukrepe za zaposlovanje mladih univerzitetno izobraženih, starejših in nizko kvalificiranih. Poleg tega bi glede mladih morali narediti več na področju poklicnega izobraževanja in programov usposabljanja.
Tudi Sloveniji se napoveduje preobrat
Ob predvidenem zasuku politike EU do mladih se tudi v Sloveniji obeta podobna sprememba. Ministrici za delo Anji Kopač Mrak je v rebalansu letošnjega proračuna po naših podatkih uspelo ohraniti višino izdatkov za programe aktivne politike zaposlovanja, ki jih subvencionira EU, tudi sicer pa se pri problematiki brezposelnih mladih obeta kar nekaj sprememb. Do konca leta naj bi država okrepila izdatke za javna dela, v igri pa je tudi načrt, da bi za ta dela namenili tudi del sredstev za nadomestila brezposelnim. Pri tem je predviden tudi dodaten intervencijski ukrep, ki bi delodajalce za dve leti oprostil plačila socialnih prispevkov, če bodo ti za nedoločen čas zaposlili mlade do 30 let.
Obet prioritetnega ukvarjanja s problematiko mladih podpirajo tako v sindikatu Mladi Plus kot v Mladinskem svetu Slovenije. Predsednik sindikata Goran Lukič pravi, da je dodatna subvencija »korak v pozitivno smer, a ga morajo narediti tudi delodajalci«. Ti po njegovem mnenju namreč ne smejo zaposlovati zaradi davčnih olajšav, temveč zaradi vlaganja v kadre in s tem v rast dodane vrednosti podjetij, »ne pa da zaposlujejo tisto skupino prebivalcev, na katero je nalepljeno največje število subvencij«. Zato v sindikatu vladi in delodajalcem predlagajo, da pri tem ukrepu uvedejo tudi usposabljanje za mlade in mentorske sheme.
Mladinski svet: To je socialni korektiv
Na Mladinskem svetu Slovenije menijo, da je omenjeni ukrep v trenutni situaciji, ko se srečujemo z negativno gospodarsko rastjo, zmanjšanjem števila delovnih mest, stečaji podjetij, plačilno nedisciplino, insolventnostjo nekaterih podjetij ter naraščajočo stopnjo brezposelnosti mladih, neke vrste socialni korektiv. »Ukrep je sicer dober, namenjen mladim, vendar se moramo zavedati, da imamo v starostni skupini mladih, starih do 30 let, več različnih kategorij mladih. Eni so iskalci prve zaposlitve, torej šele vstopajo na trg dela, drugi pa se hočejo vrniti na trg dela po izgubi službe.
Večini pa je skupno to, da še vedno živijo pri starših in nimajo lastne družine,« opozarjajo na svetu. Z vidika osamosvajanja je ta ukrep, če bo spodbudil zaposlovanje mladih, pomemben tudi zaradi tega. Po drugi strani pa so ukrepi, ki jih država izvaja zaradi spodbujanja zaposlovanja mladih, večinoma naravnani na povračila prispevkov oziroma sofinanciranje stroškov plače. Ne gre torej za ustvarjanje delovnih mest, temveč za neke vrste finančno pomoč delodajalcem, ki pa je v tem času prav tako izjemno pomembna.
