Tiskane izdaje
Na zaključni večerji so za vojno izrecno nastopile Združene države Amerike, Turčija, Kanada, Saudska Arabija, Francija, vojaško akcijo je podprl tudi britanski premier David Cameron, vendar mu je načrte prekrižal britanski parlament, podporo intervenciji pa je odrekla tudi Nemčija. Kategorično proti so bile Rusija, Kitajska, Indija, največja muslimanska država na svetu Indonezija, Argentina, Brazilija, Italija, Južna Afrika, proti se je izrekel tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban ki Mun. Ne gre pozabiti, da je proti tudi papež Frančišek, je Putin kot gostitelj srečanja in pobudnik razprave o Siriji strnil izkupiček dvodnevnega zasedanja. Poudaril je, da celo v državah, v katerih vodstvo propagira vojaško akcijo, od 60 do 70 odstotkov prebivalstva nasprotuje intervenciji.
»Govor o uporabi kemičnega orožja je provokacija s strani upornikov, ki računajo na pomoč držav, ki so jih na začetku podpirale.
Donatorsko konferenco za pomoč Siriji sta v Sankt Peterburgu organizirala generalni sekretar OZN in britanski premier David Cameron, ki je za pomoč žrtvam kemičnega napada obljubil 81 milijonov dolarjev. »Večerna teza, da je posredovanje zakonito samo v primeru samoobrambe ter resolucije VS OZN, je zelo nevarna. V tem primeru lahko v določeni državi v masakru umre polovica prebivalstva, vendar zaradi blokade v VS OZN nihče ne bo ukrepal. Zame je glavna frustracija včerajšnje večerje, da so v VS OZN države, ki že dve leti in pol blokirajo vsako resolucijo,« je bil Cameron kritičen na račun Rusije in Kitajske. »Politična rešitev krize je edini možni izhod iz sirske krize,« je bil na dvostranskem srečanju z ameriškim predsednikom Barackom Obamo neomajen kitajski predsednik Xi Jinping.
Majhne države se počutijo čedalje bolj nezaščitene
Ameriški predsednik je na zasedanju prejel veliko zaušnico, saj mu ni uspelo pridobiti na svojo stran nobene nove države. Ne glede na to je na zaključni tiskovni konferenci poudaril, da ga je opogumilo strinjanje svetovnih voditeljev, »da svet ob uporabi kemičnega orožja v Siriji ne more stati ob strani«. Napovedal je, da bo med četrtkovim govorom seznanil ameriško javnost z argumenti za vojaško posredovanje, na vprašanje o tem, ali bo ukrepal na lastno pest, če v kongresu ne bo dobil avtorizacije, pa ni odgovoril. To je namesto njega storil njegov namestnik za nacionalno varnost Tony Blinken, ki je dejal, da intervencije brez odobritve kongresa ne bo.
State Department je ameriške diplomate pozval, naj zapustijo Libanon, cena nafte na ameriškem trgu je poskočila, Rusija je v Sredozemsko morje poslala dodatno ladjevje, kar daje slutiti, da je omejena vojaška akcija samo še vprašanje časa. S podobno misijo kot Obama je v Evropo zdaj odpotoval še državni sekretar John Kerry, ki se bo jutri v Vilni udeležil zasedanja zunanjih ministrov EU. Obrambni ministri, ki so tam zasedali prav v času vrha G20, so sklenili, »da številni znaki kažejo, da je kemični napad izvedel režim Bašarja al Asada«.
Sirija je povsem zasenčila ostale teme, celo vprašanje ameriškega žvižgača Edwarda Snowdna, zaradi katerega je Obama odpovedal dvostransko srečanje s Putinom, s katerim sta si »resda mimogrede, vendar kljub temu v sedečem položaju« za pogovor vendarle vzela 20 minut. »O Snowdnu se sploh nisva pogovarjala. Obtičal je na našem ozemlju. Slučajno. Nismo ga vabili. Američani so vse tako zastrašili, da ni imel druge izbire. Prizemljili so letalo bolivijskega predsednika, kar bi lahko naredili tudi s Snowdnom. V sodobnem svetu se majhne države počutijo čedalje bolj pod pritiskom in nezaščitene. Prevladalo je prepričanje, da močnejše lahko kadarkoli uporabijo silo. To dokazuje praksa,« je Putin dejal, da je zato toliko bolj pomembno zagotoviti brezpogojno spoštovanje mednarodnega prava.
