"Mohamed Egipčan" ne bo pričal

V Madridu je na sojenju proti 29 osumljenim vpletenosti v bombne napade 11. marca 2004 pred sodnika stopil eden od štirih domnevno glavnih načrtovalcev napadov, ki je že zavrnil vse obtožbe.

Objavljeno
15. februar 2007 12.50
Fotografija je bila posneta na Madridski železniški postaji Atocha v trenutku, ko je eksplodirala ena od podtaknjenih bomb
Madrid - V Madridu se je začelo sojenje 29 osumljenim vpletenosti v bombne napade, ki so 11. marca 2004 pretresli špansko prestolnico in terjali 191 življenj, okoli 1900 ljudi pa je bilo ranjenih.

Sedmim glavnim osumljencem v primeru obsodbe grozi po okoli 40.000 let zaporne kazni. Med glavnimi sedmimi osumljenci je šest domnevno glavnih načrtovalcev napada in domnevni dobavitelj eksploziva v zameno za mamila.

Sedmerica se zagovarja pred obtožbami umora in članstva v teroristični organizaciji, ostali pa zaradi sodelovanja in posredne odgovornosti za napade.

Rabej zavrnil vse obtožbe

Pred sodnika je prvi stopil Rabej Osman Sajed Ahmed, znan kot "Mohamed Egipčan", ki je zatrdil, da z napadi ni povezan na noben način. Obtoženec, domnevno eden od štirih glavnih načrtovalcev napadov, na vprašanja tožilstva ni hotel odgovarjati, na pobudo svojega odvetnika pa se je v arabščini izrekel za nedolžnega ter dejal, da "brezpogojno in popolnoma" obsoja napade v Madridu, kot tudi napade 11. septembra 2001 v ZDA in v Londonu leta 2005.

Štirje domnevni "vodilni umi" naj bi najhujši teroristični napad v Evropi po decembru 1998, ko je eksplozija na letalu nad škotskim mestom Lockerbie terjala 270 življenj, načrtovali leto dni. Od omenjene četverice bodo danes pred sodnika stopili trije: poleg Osmana še Jusef Belhadž, znan kot "Afganistanec", in Hasan al Haski z vzdevkom "Abu Hamza".

Med 29 obtoženimi jih je sedem obtoženih umora in članstva v teroristični organizaciji, ostali pa sodelovanja in posredne odgovornosti za napade. Slednji so večinoma maroški islamisti, živeči v Španiji. Tožilstvo za sedem glavnih obtožencev zahteva po okoli 40.000 let zapora. Po španskem zakonu je sicer najvišja možna kazen za kriminalno dejanje 40 let zapora. Nappppade naj bi sicer vodilo in usklajevalo še sedem drugih moških, ki pa so se tri tedne po napadih med policijsko racijo razstrelili.

Pred sodiščem je medtem nameščenih na desetine policistov, mnogi od njih so oboroženi in s psi, ter policijska konjenica, območje pa preletava tudi policijski helikopter. Na sojenju danes pričakujejo okoli tisoč ljudi, od policistov in svojcev ubitih v napadih, do odvetnikov in novinarjev.

Med osumljenci večinoma maroški islamisti

Osumljenci, obtoženi sodelovanja ali sokrivde za napade, so večinoma maroški islamisti, živeči v Španiji. Tožilstvo za vseh 29 zahteva skupno 270.000 let zaporne kazni, od tega po okoli 40.000 let za vsakega od sedmih glavnih obtožencev. Po španskem zakonu je sicer najvišja možna kazen za kriminalno dejanje 40 let zapora.

Za napad naj bi bila odgovorna maroška islamska celica

Med 29 obtoženci je 15 Maročanov, devet Špancev, dva Sirca, Libanonec, Egipčan in Alžirec. Preiskovalni sodnik Juan del Olmo je sicer aprila ocenil, da je za napad v Madridu odgovorna maroška islamska celica, ki naj bi ravnala na lastno pobudo. Na železniški postaji Atocha v središču Madrida sta 11. marca 2004 zjutraj med prometno konico odjeknili prvi dve eksploziji, ena na vlaku, ki je stal na postaji, druga pa na vlaku na vhodu v postajo. Še dva napada sta se zgodila na postajah Santa Eugenia in El Pozo del Tio Raimundo v predmestju Madrida. Vse štiri eksplozije so odjeknile skoraj sočasno, v razmaku štirih ali petih minut. Terjale so 191 življenj, še okoli 1900 ljudi je bilo ranjenih.