Politična kriza v Moldaviji, ki je ena najrevnejših držav v Evropi, se bo tako verjetno še poglobila. Aprila so jo pretresli nemiri po spornih parlamentarnih volitvah, na katerih je zmagala komunistična stranka, ki pa ni zbrala dovolj sedežev, da bi lahko v parlamentu dosegla izvolitev svojega kandidata za predsednika države.
Julija so v državi razpisali predčasne volitve, ki so zmago prinesle prozahodni koaliciji. Vendar tudi ta ne razpolaga s potrebnimi 61 glasovi od 101 za izvolitev novega predsednika države. Dosedanji predsednik Vladimir Voronin je odstopil v začetku septembra.
Kot je pred dnevi povedal predsednik moldavske volilne komisije Ion Plesca, bodo nov datum volitev sedaj določili poslanci. V skladu z moldavsko ustavo morajo volitve predsednika potekati dva meseca potem, ko se je to mesto izpraznilo, to pa je do 11. novembra, je poročala moldavska tiskovna agencija Moldpres.
Moldavska vladajoča Zveza za evropske integracije (AIE) ima v parlamentu 53 sedežev, komunistična opozicija pa 48, kar spričo potrebnih 61 glasov ustvarja nemogočo situacijo za izvolitev predsednika. AIE je za kandidata za predsednika predlagala vodjo Demokratične stranke Mariana Lupuja, ki seveda ni pogodu opoziciji, a ta sama kandidata sploh ni imenovala.