Montijev davek na nepremičnine odpravljen, Rehn zaskrbljen

Italijanska levo-desno-sredinska vlada premiera Enrica Lette­ je sklenila odpraviti razvpiti­ davek na nepremičnine, ki ga je sprejela že Montijeva vlada.­ Ta Lettova poteza je za nekaj časa odgnala črne oblake in omilila politične napetosti.

Hkrati je – predvsem v Bruslju – sprožila nova vprašanja. Od kod bo Italija vzela denar, ki ga izgublja z Lettovimi premeti in popuščanji partnerju Berlusconiju.

Davek na nepremičnine, imenovan IMU, ki ga je kot enega izmed svojih največjih dosežkov sprejela tehnična vlada Maria Montija, je prizadel širok krog državljanov, ki jim je naložil visoke dajatve tudi za hiše ali stanovanja, v katerih bivajo. Zlasti v velikih mestih in turističnih središčih, ki jih je v Italiji veliko, je IMU, predvsem pa tisti njegov del, ki mu pravijo »davek na prvo hišo«, ogrožal manj premožne lastnike stanovanj, ki so nekoč pripadali srednjemu razredu. Z gospodarsko stisko so padli v nižji razred, ki komaj še lahko skrbi za svoja stanovanja.

Stanovanjska politika vseh vlad povojnega obdobja je poskrbela, da ima večina Italijanov svoje stanovanje. Krediti so bili ugodni, vse vlade so zamižale najmanj na eno oko tudi ob črnih gradnjah, ob majhnih kaznih so jih legalizirali. Najemniki so v manjšini, najemniški status je v zadnjem obdobju namenjen predvsem priseljencem.

Davek IMU, ki je zdaj črtan iz davčnih obveznosti in italijanskega besednjaka, je vsaj načelno enako prizadel lastnike majhnih stanovanj in velikih palač s po 30 ali 50 sobanami. V originalni različici je bil namenjen tudi kmetijam, zemljiščem in kmečkim poslopjem, vendar te obdavčitve po Montijevem padcu še niso izpeljali. V Bruslju so ugotavljali, da je bil davek IMU med največjimi dohodki, ki jih je italijanska vlada zagotovila za zmanjšanje proračunskega ­primanjkljaja.

Podrobnosti ukrepov, ki jih zajema odlok o odpravi davka na nepremičnine, še niso znane, prve razlage pa si nasprotujejo. Ena razlaga trdi, da je IMU odpravljen za normalna stanovanja in kmetijske objekte, ne pa tudi na gosposke palače. Po drugi različici naj bi zakon IMU ne veljal več za nikogar, tudi za bogataše ne, ki se jih je kriza najmanj dotaknila.

Vitez je postregel z razlago o prihranku

Voditelj vladnega Ljudstva svobode Silvio Berlusconi, ki hkrati igra vlogo vladarja, podpornika vlade in voditelja opozicije, slavi. Podpornikom je postregel z razlago o prihranku, ki jim ga je obljubil že pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami. Trdi, da je v žepe volivcev vrnil najmanj štiri milijarde evrov.

Odpravo davka IMU hvali tudi premier Enrico Letta, ki si je tako kupil še nekaj časa na oblasti. Drugače pa dekret ocenjuje Mario­ Monti, najprej hvaljeni, potem sumljivi in naposled kritizirani strokovnjak, ki si je na pobudo predsednika Giorgia Napolitana in nemške kanclerke Angele Merkel upal sprejeti vodenje vlade, na koncu ne prav uspešne avanture pa je vstopil v politiko. Monti svari, da je Letta počepnil pred Berlusconijem, s čimer je povzročil nove skrbi italijanskemu gospodarstvu in financam, v škripce je spravil tudi evropsko vlado v Bruslju.

Evropski komisar Olli Rehn je že komentiral rimsko dogajanje z vprašanjem, od kod bo Lettova vlada vzela denar, ki ga je čez noč izgubila z odpravo davka na nepremičnine. Proračunski primanjkljaj se je čez noč povečal za najmanj štiri milijarde.

Enrico Letta, ki najbrž še nima vseh odgovorov, je napovedal novo rešitev, davek na storitve, imenovan kar po angleško – service tax. To je razburilo sindikate, najbolj levi del političnega spektra in predvsem ljudi, ki imajo stanovanja v najemu in jih doslej davki na nepremičnine načelno niso obremenjevali. Kakor je razumeti prve napovedi, bodo poslej Italijani namesto davka na imetje plačevali davek na storitve, nekakšen komunalni davek, od katerega naj bi preživele občine. To bo najbolj prizadejalo ljudi brez imetja, najemnike stanovanj, ki že doslej niso bili sposobni vedno plačevati dajatev.

Enrico Letta, vlado mu pomaga držati skupaj in sproti krpati stric Gianni Letta, Berlusconijeva desna roka, je na avgustovski izredni vladni seji uvedel še nekaj novosti, namenjenih predvsem zaposlovanju in oživljanju bančnih posojil. Dve milijardi je namenil bankam, ki so zadnji dve leti prepolovile denar za gradnjo in nakup stanovanj. Iz te vsote naj bi banke črpale tudi sredstva za pomoč ljudem, ki ne zmorejo plačevati stanovanjskih kreditov. Pol milijarde bo dobil sklad za pomoč brezposelnim. Oktobra bodo v Italiji za odstotek dvignili DDV, poskočil bo tudi davek na igre na srečo, ki v času krize privabljajo še več igralcev kot prej. Zelo verjetno bo spet dražje tudi gorivo.

Preizkusni kamen za vlado in reševanje vojaka Silvia

Z odpravo zlasti za Berlusconijev tabor spornega davka na nepremičnine so napetosti v vladni koaliciji nekoliko popustile. Spopad se zdaj seli na vedno aktualno področje pravosodja in na reševanje »vojaka Silvia«, ki je bil nedavno pravnomočno obsojen na štiriletno zaporno kazen zaradi davčnih utaj in goljufij pri nakupu in preprodaji televizijskih filmov in drugih programov. Kazen je bila samodejno zmanjšana na eno leto, o tem, kaj pomeni prva pravnomočna obsodba Viteza, pa že več tednov divja vojna med pravniki in razlagalci zakonov.

Preizkusni kamen za vlado in stabilnost Italije bo v bližnji prihodnosti odločanje o tem, ali sme Berlusconi ostati član senata in s tem aktivni igralec na politični sceni ali bi moral zapustiti parlament in bi bil obsojen na obrobno vlogo. Ugibanj je veliko, čutiti pa je, da si na obeh straneh koalicije kljub nekaterim drugačnim deklaracijam prizadevajo za to, da bi jo bivši premier in najbogatejši državljan odnesel čim bolje. Skoraj vsi se bojijo novih volitev, mudi se samo Gibanju 5 zvezd, ki je zunaj vlade in izgublja z vsakim dnem, ko se ohranja Lettova nenavadna koalicija.