Morales je zapustil Bolivijo, azil mu je zagotovila Mehika

Evo Morales, ki je po večtedenskih nemirih v Boliviji v nedeljo odstopil s položaja predsednika Bolivije, je zapustil svojo državo.

La Paz je ponoči zapustil na vojaškem letalu, ki ga je v bolivijsko prestolnico poslala Mehika, poroča tuji tisk. V tej državi so mu namreč dodelili politični azil. Da se je predsednik, ki je odstopil, zatem ko sta ga v nedeljo k odstopu pozvala vrhova vojske in policije, vkrcal na letalo, je potrdil mehiški zunanji minister Marcelo Ebrard.

»Boli me, ker moram zaradi političnih razlogov zapustiti državo, a se bom kmalu vrnil s še več moči in energije,« je odstopljeni predsednik tvitnil ob slovesu.





Napisal je tudi, da je eden izmed uradnikov policije javno objavil ukaz za njegovo nelegalno prijetje, da so nasilne skupine napadle njegov dom, znova je ponovil tudi, da je bolivijsko pravno državo zrušil državni prevrat.


 

Nasilje na ulicah La Paza ostaja

Agencija AFP poroča, da je njegov odstop sprožil nove nemire. Njegovi podporniki so včeraj napadali policijske postaje in tudi civiliste, na ulicah je znova zavladal strah. Ranjenih je okoli 20 ljudi. Včeraj ponoči je v La Paz pripotovalo na stotine Moralesovih podpornikov in protestiralo pred predsedniško palačo.

Policija, ki so ji razmere ušle izpod nadzora, je na pomoč poklicala vojsko. Odstopil je tudi vodja policije Yuri Calderon.

»Vodstvo oboroženih sil se je s policijo dogovorilo za skupne akcije, da bi preprečili prelivanje krvi,« je na televiziji izjavil vodja bolivijske vojske, general Williams Kaliman. Prav on je v nedeljo objavil umik podpore vojske Moralesu, čemur je kmalu zatem sledil predsednikov odstop.


 

Nasilje doslej zahtevalo tri življenja

Nasilje, ki je sledilo v tednih po spornih predsedniških volitvah 20. oktobra, je doslej zahtevalo tri življenja. Morales je na njih spet zmagal v prvem krogu volitev, a so protestniki zahtevali njegov odhod, češ da so volitve ponarejene. Vrsto nepravilnosti je zaznala tudi Organizacija ameriških držav (OAS).

Morales je lastni odstop razglasil za vojaški udar. Prvi Indijanec na mestu predsednika Bolivije ima po 14 letih vodenja države še vedno veliko privržencev, saj je skladno s socialistično politično usmeritvijo naredil veliko za zmanjšanje revščine in povečanje pismenosti.

Predsedniško mesto naj bi začasno prevzela Jeanine Anez, senatorka severovzhodne bolivijske regije Beni. Napovedala je volitve, ki bi končale politično krizo. Hkrati z Moralesom je sicer odstopilo več državnih uradnikov, nekateri so zatočišča poiskali na tujih veleposlaništvih.