Motaki: ZDA si ne morejo privoščiti napada

Washington/Teheran - Iranski zunanji minister Manušer Motaki je danes dejal, da vztrajno nasilje v Iraku ZDA onemogoča, da bi se zoperstavile Teheranu zaradi iranskega jedrskega programa. " Prizadevamo si najti diplomatsko rešitev za naš (jedrski) problem in ZDA bi se morale zavedati, da si ne morejo privoščiti še enega kriznega žarišča v regiji," je poudaril Motaki. " Več kot tri leta so minila, odkar so ZDA napadle Irak, in po vsem tem času sedaj moledujejo za pomoč," je Motaki še omeinl prošnjo Washingtona za pogovore s Teheranom o nasilju v Iraku.

Iranske oblasti so ta teden ob obisku generalnega direktorja Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Mohameda El Baradeja ponovno zavrnile zahtevo OZN, naj Teheran opusti sporni jedrski program. V Iranu vztrajajo, da so njihove jedrske dejavnosti zakonite in miroljubne, ter so prepričani, da lahko vzdržijo sankcije in se uprejo napadu.

"Vojno že lahko začnete, a zagotovo ne boste vi tisti, ki jo bo končal," je v petek posvaril poveljnik Revolucionarne garde, general Jahja Rahim Safavi.

Dva dni pred novim krogom pogovorov ZDA, EU in Kitajske o iranskem jedrskem programu, ki ga bo gostila Rusija, pa so se v Teheranu sestali pomočnik kitajskega zunanjega ministra Cui Tiankai ter vodja iranskih jedrskih pogajalcev Ali Laridžani in član iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Džavad Vaidi. Podrobnosti o srečanju niso znane.

Napad na Iran škodljivejši od vojne v Iraku

Nekdanji vodja ameriške protiteroristične službe Richard Clarke in Steven Simon, nekdanji uradnik State Departmenta, ki je delal za svet za nacionalno varnost ZDA, v članku z naslovom "Bombe, ki se nam bodo maščevale" za ameriški časnik New York Times opozarjata, da bi morebitno nasilno reševanje spora z Iranom interesom ZDA škodovalo dosti bolj kot vojna v Iraku.

Bombardiranje Irana bi po mnenju avtorjev sprožilo “ večsmerni, naraščujoč proces”, Iran pa bi zoper ameriške tarče najverjetneje aktiviral tudi “ teroristične mreže”. Opozarjata, da ima Iran bistveno močnejše sile od Al Kaide, nezanemarljiva pa je tudi povezava Teherana s skrajno skupino Hezbolah ter vpliv iranskega režima v Iraku.

Teheran ima zagotovo pripravljene obrambne načrte, stališče ameriške administracije, da bi bombardiranje Irana obrnilo njegovo prebivalstvo proti režimu Mahmuda Ahmadinednžada, pa je na trhlih nogah, sta prepričana Clarke in Simon.

Avtorja še vlečeta vzporednice med pripravami na napad na Irak in sedanje zbiranje podpore proti Teheranu: “maja 2002 je predsednik Bush razglasil, da pred sabo nima načrta za vojno, čeprav so že mesece pripravljali natančne načrte za invazijo Iraka”, zato kongres ne sme dovoliti začetek še ene vojne, “katere izid ni znan, ali še huje, še predobro znan.”

Vojno proti Iranu načrtujejo že več let

ZDA so začele obsežno vojaško kampanjo proti Iranu načrtovati že pred vojaškim posredovanjem v Iraku marca 2003, v ameriškem časniku Washington Post razkriva nekdanji visoki pripadnik ameriške obveščevalne službe in vojaški analitik William Arkin.

Invazija na Iran naj bi vključevala tako raketne napade kot tudi posredovanje na kopnem in pomorske operacije za vzpostavitev nadzora nad Hormuško ožino, ključno za dostop do z nafto bogatega Perzijskega zaliva, ter načrt celovitega napada na kakršnokoli iransko orožje za množično uničenje.

Intenzivne priprave naj bi se začele maja 2003 in se niso nikoli ustavile. Kot še piše Arkin, so vodenje operacije v Iranu leta 2002 zaupali generalu Johnu Abizaidu, zdaj poveljniku centralnega poveljstva ameriške vojske (Centcom). Kot je zapisal Arkin, eden glavnih obveščevalcev ameriške vojske za zahodni Berlin v 70. letih prejšnjega stoletja, ki je med drugim pravilno napovedal vojaške operacije ZDA v Iraku, je bil načrt napada na Iran v vojaških krogih znan pod kratico Tirannt [Theater Iran Near Term, op.p].