Možnosti za kompromis ni, zato ne bo več pogajanj

Dunaj/Bruselj - Posebni odposlanec ZN za Kosovo Martti Ahtisaari je po koncu vrha delegacij Beograda in Prištine danes na Dunaju dejal, da so bile izčrpane vse možnosti za kompromis, zato nadaljnja pogajanja niso potrebna, saj ne bi ničesar prinesla. Kot je zatrdil, je bilo srečanje priložnost, da bi strani zbližali stališča, vendar "mora žal sporočiti, da do tega ni prišlo". Napovedal je še, da bo končni predlog rešitve za prihodnji status Kosova pripravil do konca meseca.

Posebni odposlanec je na novinarski konferenci, ki so se je udeležili tudi člani obeh delegacij, poudaril, da so se s tem sestankom končala njegova prizadevanja v smeri iskanja rešitve kosovskega vprašanja. "Strani sta dali vedeti, da ni možnosti za oblikovanje skupnega stališča o statusu Kosova", je dejal. Kot je še dejal, je njegov predlog rešitve v interesu stabilnosti v regiji in prebivalcev na Kosovu.

Tadić: neodvisnost Kosova popolnoma nesprejemljiva

Srbski predsednik Boris Tadić je na novinarski konferenci vnovič izpostavil stališče Beograda, po katerem je "neodvisnost Kosova popolnoma nesprejemljiva". Za Srbijo ni nesprejemljiv le del predloga, ki zadeva status Kosova, ampak tudi druga vprašanja, glede katerih ima srbska delegacija prav tako bistvene pripombe. Kot je pojasnil, je Beograd "posebej zaskrbljen zaradi položaja kosovskih Srbov, ki je izjemno težak, v nekaterih segmentih pa celo nevzdržen".

Odhajajoči premier Srbije Vojislav Koštunica je na novinarski konferenci povedal, da ima Ahtisaarijev predlog dve napaki. Prva naj bi bila, da predlog ne odseva stališča obeh strani, druga pa, da podpira interese le ene strani. Koštunica je predlog o statusu Kosova ocenil kot "najbolj grobo kršitev ustanovne listine ZN in odtujevanje ozemlje Srbije kot ustanoviteljice ZN".

Za delegacijo Prištine Ahtisaarijev predlog sprejemljiv

Kosovski predsednik Fatmir Sejdiu je Ahtisaarijev predlog označil za "zelo boleč kompromis" za Prištino. Kot je povedal po koncu srečanja, ima Kosovo jasno politično stališče: priznanje neodvisnosti in članstvo v Evropski uniji. Neodvisna država bo "država vseh njenih prebivalcev" in bo temeljila na modernih načelih, je dejal. Priština pozdravlja mednarodno navzočnost, ki je pomemben dejavnik za evroatlantske integracije, je dodal. Zagotovil je še, da bo Kosovo "zelo pomemben dejavnik" stabilnosti v regiji.

Kosovski premier Agim Ceku pa je izpostavil, da je za delegacijo Prištine Ahtisaarijev predlog sprejemljiv, saj predlaga neodvisnost Kosova. Na začetku bo tam potreben mednarodni nadzor. Priština sicer pričakuje, da bo resolucija ZN sprejeta v prvi polovici leta, nato pa bi lahko države priznale samostojno Kosovo, je dejal Ceku.

Ahtisaari za današnje srečanje pripravil spremenjeno besedilo

Beograjska in prištinska delegacija sta prvotni Ahtisaarijev predlog o statusu Kosova obravnavali na Dunaju od 21. februarja do 2. marca, posebni odposlanec pa je na osnovi njunih pripomb za današnje srečanje pripravil spremenjeno besedilo.

Srečanje je odprl Ahtisaari, tako kot ob prvem sestanku Beograda in Prištine na vrhu 24. julija lani pa so se pogovorov tudi danes udeležili predstavniki kontaktne skupine, ki jo sestavljajo ZDA, Rusija, Velika Britanija, Nemčija, Francija in Italija.

Rehn: Rešitev za Kosovo potrebna brez zavlačevanja

Glede na nespravljivi stališči Prištine in Beograda do prihodnjega statusa Kosova je predlog odposlanca ZN za pogajanja o Kosovu Ahtisaarija "realističen kompromis", je danes po koncu neuspešnih pogovorov na Dunaju vnovič poudaril komisar za širitev Olli Rehn.

"Vzdržna rešitev za Kosovo je potrebna brez nadaljnjega zavlačevanja," je poudaril Rehn in zagotovil pomoč v sklepni fazi procesa v Varnostnem svetu ZN.

Opredelitev statusa mora biti zasidrana v jasni evropski perspektivi, tako da bo krepila stabilnost na Kosovu in v celotni regiji, je poudaril komisar in ponovno ocenil, da Ahtisaarijev predlog "zagotavlja okvir za stabilno, demokratično in večetnično Kosovo". Še posebej pomembno je, da predlog poudarja zaščito pravic vseh skupin, ki živijo na območju, pravico do vračanja vseh izseljenih oseb, zaščito kulturne in verske dediščine ter določila o decentralizaciji, je menil Rehn.