Mrakobni predhodnik Pussy Riot

Okoli Eduarda Limonova se že leta trumoma zbirajo najstniki in kriminalci majhnega kalibra.

Objavljeno
03. september 2012 23.00
R. Z.
R. Z.
Desetletje pred pankersko skupino Pussy Riot je rusko državo izzval nekdo, ki bi ga lahko pogojno prav tako umestili na pankersko sceno in je bil zaradi svoje dejavnosti obsojen na večletno ječo. To je bil kontroverzni pisatelj, vojak in provokator Eduard Limonov, okoli katerega se že leta trumoma zbirajo najstniki in kriminalci majhnega kalibra. Eno svojih najbolj zavržnih dejanj je storil poleti 1992 v Sarajevu, ko je najprej sproščeno poklepetal z vojnim zločincem Radovanom Karadžićem, nato pa poprijel za mitraljez in izstrelil še nekaj rafalov proti mestu. Podobno kot na strani Srbov v Jugoslaviji se je boril na strani Abhazijcev proti Gruzijcem. V vladi v senci ruskega nacionalista Vladimirja Žirinovskega je bil predviden za notranjega ministra.

Devetinšestdesetletni Eduard Limonov se je rodil v ukrajinskem mestu Harkov. Sredi šestdesetih let se je preselil v Moskvo, kjer je bil kot avantgardni lirik in disident dejaven v literarnem podzemlju. Leta 1974 ga je Sovjetska zveza izgnala. Naselil se je v ZDA, kjer je kmalu začel protestirati proti tamkajšnjim strukturam moči in postal disident na disidentski sceni. Združenim državam je očital, da imajo podoben sistem kot Sovjetska zveza, le da je bolj razvit in ima boljšo propagando, toda pravega nestrinjanja prav tako ne dopušča.

Svoj avtobiografski in protiameriški roman It's me, Eddie, ki mu je prinesel svetovno slavo (prodali so poldrugi milijon primerkov), je lahko konec sedemdesetih objavil šele v Franciji, kamor se je nato preselil in prevzel francosko državljanstvo. Po padcu Sovjetske zveze mu je Mihail Gorbačov leta 1991 vrnil rusko državljanstvo, že čez tri leta pa je ustanovil Nacionalboljševistično stranko Rusije, ki je bila desetletje pozneje prepovedana, propagirala pa je velikoruske cilje ter bila protiameriška in protikapitalistična. Aprila 2003 so ga ruske oblasti zaradi nezakonitega posedovanja orožja in ustanovitve ilegalne oborožene organizacije obsodile na štiri leta ječe. Po vrnitvi na prostost je 31. julija 2009 ustanovil gibanje Strategija 31, ki vsakega 31. v mesecu organizira demonstracije. Gibanje dolguje ime 31. členu ruske ustave, ki državljanom jamči svobodo združevanja.