Mrk mesečevih kolačkov, valute kitajske korupcije

Peking − Podobno kot se v državah, ki imajo McDonalds, življenjska raven kaže v ceni big maca, tako se tudi na Kitajskem resnost boja proti korupciji kaže v ceni mesečevih kolačkov. Ko se je izkazalo, da je letos težko najti škatlico teh slaščic, ki bi bila dražja od tisoč juanov, se je zazdelo, da vlada tokrat misli nadvse resno.

Včeraj so Kitajci proslavljali praznik sredine jeseni, ki velja za enega najpomembnejših dni v lunarnem koledarju. Ker je na ta dan polna luna, ljudje ob tej priložnosti podarjajo in jedo okrogle kolačke, ki s svojo obliko spominjajo na omenjeno nebesno telo in simbolizirajo družinsko harmonijo.

A prav zaradi tega, ker jih izdelujejo iz testa, ki ga je mogoče napolniti na vse mogoče načine, se je izkazalo, da se da tradicionalne recepte s suhim sadjem, orehi, račjimi jajci ali sojino pasto zlahka zamenjati s sodobnimi kombinacijami zlatih lističev, plavuti morskega psa ali celo čistega zlata, oblikovanega kot mesečev kolaček, tako da se vsaj na videz odpravi neposredna aluzija na najnavadnejše podkupovanje.

Drage mesečeve kolačke, katerih vrednost je pogosto povečalo še dražje pakiranje, so posamezniki podarjali svojim nadrejenim, od katerih so pričakovali določene usluge, družbe pa so jih podarjale različnim funkcionarjem, od katerih so bila odvisna posojila, licence ali plasma njihovih izdelkov na trgu. Takšne škatlica prazničnih slaščic je lahko stala več tisoč in celo več deset tisoč juanov, če se je darovalec odločil kolačke obogatiti z dragocenimi kosi nakita, ali pod slaščice skriti svežnje bankovcev.

Leto za letom partijska glasila opozarjajo, da praznovanje ne sme postati priložnost za podkupovanje, a šele po tem, ko so pred letošnjim jesenskim praznikom pred sodišče postavili Bo Xilaija, bivšega člana politbiroja in partijskega sekretarja mesta Chongqing, ko so aretirali direktorje največje naftne korporacije in ko je policija potrkala na vrata tujih svetovalcev farmacevtskih družb GlaxoSmithKline in Bayer, katerih naloga je bila pripraviti draga darila za zdravnike, direktorje bolnišnic in ministre, je občutno padla cena mesečevih kolačkov. Partijski in državni voditelj Xi Jinping si lahko pripiše zasluge za to, da stane letošnjo jesen škatlica teh okroglih slaščic v glavnem okoli 200 juanov (33 dolarjev), kar so komentatorji že razglasili za »devalvacijo mesečevega kolačka«, s čimer seveda namigujejo na to, da je mesečev kolaček pravzaprav valuta kitajske korupcije.

Partijskim funkcionarjem, območnim voditeljem in direktorjem državnih korporacij je zastal grižljaj v grlu. Minil jih je apetit za sladko in okroglo, zlato in bleščeče. Hkrati se je pojavilo vprašanje, kaj so nove vrednote kitajske družbe in po katerih moralnih parametrih se odloča o tem, kateri mesečev kolaček je sprejemljiv in kateri že prehaja na območje korupcije. Ko opazujemo mesečev mrk, vemo, da je njegovo nasprotje srebrni sij. Tisto, kar je zdaj na drugi strani mrka mesečevega kolačka, pa bo moralo Xijevo kolektivno vodstvo še poimenovati.

Kitajcem je že dolgo jasno, da je največji problem njihove družbe izgubljen sistem vrednot. Marksizem, leninizem in Mao Zedongova misel so še vedno vpisani v vseh uradnih dokumentih, vendar pa vse, kar se dogaja v tej deželi, in to od veličastne gospodarske rasti, pa vse do patentiranja novega hibrida partijskega kapitalizma, a priori zavrača načela kolektivizma, asketizma, uravnilovke in samozatajevanja.

Prejšnji dve generaciji voditeljev so klicale na pomoč Konfucijev duh. Za kratek čas so celo v kotu osrednjega pekinškega Trga nebeškega miru postavili velikanski kip starodavnega modreca. A kako neokonfucijanstvu vcepiti neoliberalizem in kako etiko hierarhije, ki se opira na agrarno civilizacijo, preseliti na darvinizem urbanizacije, ki že vlada na asfaltu Pekinga in Šanghaja, kjer se je prebivalstvo v treh desetletjih trikratno povečalo?

Planetarna zmeda dobrega in zla

Mesečevi kolački so leto za letom postajali tudi simbol kitajske modernizacije in kazalec kitajskega svetovljanstva. Izdelovali so jih namreč iz vse bolj finega testa, polnili pa z vsemi mogočimi netipičnimi in celo nekitajskimi okusi: s čokoladnimi kroglicami ferrero rocher, ameriškim sladoledom haagen dazs ali francoskim sirom. Hkrati pa so partijski voditelji ponavljali, česa ne bo Kitajska nikoli okusila: parlamentarne demokracije, zahodne definicije človekovih pravic in verske opredelitve morale.

V zraku ostaja vprašanje, kakšna si želi biti Kitajska. Če upoštevamo, da je bila to tisočletja civilizacija, ki je igrala nacijo, se zdaj zdi, da se je kitajska nacija izgubila med lastno kulturno identiteto, ki je bila razvrednotena med veliko kulturno revolucijo, in vsemu tujimi civilizacijami, ki se ji vsiljujejo prek McDonaldsa, italijanske kave, nemških avtomobilov in planetarne zmede dobrega in zla.

Dan pred praznikom sredine jeseni je sodišče v Jinanu napovedalo, da bodo razsodbo Bo Xilaiju izrekli v nedeljo. Tako so postali mesečevi kolački instinktivno še nekoliko manjši. In šele zdaj spominjajo na polno luno, v kateri se kaže čista družinska sreča. Tisti dražji, polnjeni z zlatom in plavutmi morskega psa, so morda v zamrzovalniku. Šele ko se bo pokazalo, da namerava Xi Jinpingova vlada vztrajati s pregonom korupcije, se bodo morda dokončno znašli na smetišču kitajske civilizacijske preobrazbe.